National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine (2020), Strengthening Sustainability Programs and Curricula at the Undergraduate and Graduate Levels. Washington, DC: The National Academies Press. https://doi.org/10.17226/25821.
Publisher’s About the Report (prevod):
V zadnjem desetletju se je na kolidžih in univerzah v Združenih državah Amerike povečalo zanimanje za izobraževanje o trajnosti, pri čemer se je izrazito povečalo število dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, raziskovalnih inštitutov in centrov, ki se osredotočajo na trajnost. Z dokazi podprte temeljne kompetence za interdisciplinarne trajnostne programe lahko zagotovijo ustrezne smernice za razvoj učnih načrtov in programov, raziskave, politiko, komunikacijo in pedagoške pristope v akademskih ustanovah. Služijo lahko tudi kot vodilo študentom pri izbiri akademskih programov in morebitnih poklicnih možnosti, referenca delodajalcem za razumevanje kvalifikacij diplomantov in podlaga za morebitno specializirano akreditacijo za interdisciplinarne programe trajnostnega razvoja. Vse večje povpraševanje po dobro usposobljenih strokovnjakih za trajnostni razvoj v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju prav tako kaže na vrednost razvoja temeljnih kompetenc.
Knjiga Krepitev trajnostnih programov in učnih načrtov na dodiplomski in podiplomski ravni zagotavlja strokovna spoznanja za krepitev nastajajoče discipline trajnosti v visokem šolstvu v Združenih državah Amerike. To poročilo opisuje lokalno, nacionalno in globalno okolje, povezano z izobraževanjem o trajnosti; preučuje zgodovino in trenutno stanje izobraževalnih programov o trajnosti v Združenih državah in po svetu; obravnava zaposlitvene možnosti za diplomante s področja trajnosti z vidika priložnosti in znanj, ki jih iščejo delodajalci; ter obravnava raznolikost, pravičnost in vključevanje v izobraževanje in zaposlovanje na področju trajnosti.
Press Release (prevod): Colleges and Universities Should Strengthen Sustainability Education Programs by Increasing Interdisciplinarity, Fostering Experiential Learning, and Incorporating Diversity, Equity, and Inclusion – News Release | October 13, 2020
WASHINGTON – V novem poročilu Nacionalnih akademij znanosti, inženirstva in medicine (National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine) je zapisano, da bi morale visoke šole in univerze sprejeti izobraževanje o trajnosti kot pomembno področje, ki zahteva prilagojene izobraževalne izkušnje v okviru tečajev, glavnih in manjših predmetov ter raziskovalnih in podiplomskih študijev. Poročilo vsebuje priporočila izobraževalnim ustanovam, zveznim agencijam in strokovnim združenjem, kako okrepiti učne načrte in programe za trajnostni razvoj.
“Število ameriških dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, usmerjenih v trajnost, se je v zadnjem desetletju občutno povečalo, kar je glede na vse večjo nujnost sedanjih okoljskih, gospodarskih in družbenih izzivov vznemirljiv in spodbuden znak,” je dejala Anne Kapuscinski, predsednica odbora, ki je pripravil poročilo, ter direktorica programa za obalno znanost in politiko ter profesorica na oddelku za okoljske študije na Univerzi Kalifornija v Santa Cruzu.
Poročilo ugotavlja, da je rast izobraževalnih programov za trajnostni razvoj spremljala bogata razprava o opredelitvi ključnih kompetenc za te programe. Poročilo obravnava številne okvire, ki jih lahko razvijalci in vodje programov trajnostnega izobraževanja uporabijo glede na svoje institucionalne potrebe in prednosti, da bi vključili kompetence, potrebne za interdisciplinarno trajnostno izobraževanje.
V poročilu je navedeno, da se diplome s področja trajnostnega razvoja običajno osredotočajo na povezovanje širokega nabora vsebinskih področij, medtem ko morajo diplome, ki trajnostni razvoj vključujejo v obstoječe discipline – na primer trajnostno inženirstvo – močno poudarjati temeljne vsebine disciplin, gledano skozi prizmo trajnostnega razvoja.
V obeh primerih potrebujejo študenti in diplomanti, ki študirajo trajnost, skupno osnovno razumevanje vsebinskih področij, ki vključujejo zgodovino trajnosti, etiko in socialno pravičnost, podatkovno analitiko, poslovno administracijo, znanost o trajnosti, raznolikost in pravičnost ter znanje in kulturo avtohtonih prebivalcev, navaja poročilo. Razvijajoča se in interdisciplinarna narava trajnosti pomeni, da bodo morali izobraževalni programi temeljna vsebinska znanja določiti nekoliko prožno, glede na kontekst in disciplino.
Čeprav je trajnost interdisciplinarno področje, ki se prekriva s skoraj vsemi glavnimi področji in študijskimi programi v visokem šolstvu, večina akademskih ustanov ni vzpostavljena tako, da bi spodbujala to interdisciplinarnost, navaja poročilo. Akademski voditelji bi morali uporabljati učinkovite strategije za premostitev disciplinarnih silosov, kot so timsko poučevanje, načrtovanje učnih načrtov, interdisciplinarno skupno svetovanje podiplomskim študentom in usposabljanje izobraževalcev na različnih oddelkih o kompetencah in vsebinskih področjih trajnosti.
Poleg tega je potrebno izkustveno učenje, da bi se povečala sposobnost študentov za prenos znanja v prakso, piše v poročilu. Študentsko učenje bi moralo vključevati priložnosti za izkustveno učenje v podjetjih, vladnih, nevladnih ali drugih organizacijah civilne družbe.
Vključevanje načel raznolikosti, pravičnosti in vključevanja v izobraževalne programe o trajnosti je ključnega pomena, navaja poročilo. Programi izobraževanja o trajnostnem razvoju bi morali prednostno pritegniti študente z različnimi ozadji in življenjskimi izkušnjami ter jih podpreti za uspeh v različnih poklicih na področju trajnostnega razvoja. To zahteva tudi privabljanje in ohranjanje profesorjev iz različnih okolij, skupaj s pozornostjo do enakosti, vključevanja ter lokalnega in domorodnega znanja v vsebini učnega načrta in institucionalnem okolju.
Poročilo poziva zvezne agencije, naj povečajo podporo izobraževalnim programom za trajnostni razvoj. Vključiti bi bilo treba določbe, da lahko ustanove, ki so namenjene manjšinam, zaprosijo za nepovratna sredstva in jih prejmejo za vzpostavitev ali revizijo izobraževalnih programov o trajnosti – korak, ki bo pritegnil in podprl raznolike študente v izobraževanju o trajnosti.
Poleg tega bi morala strokovna združenja, ki se osredotočajo na izobraževanje o trajnostnem razvoju, sodelovati pri zagotavljanju forumov za srečanja študentov, raziskovalcev in strokovnjakov. Prav tako bi morala nuditi mentorstvo, razvijati skupna načela in vrednote ter voditi medsektorska prizadevanja za spremljanje in analiziranje zaposlovanja na delovnih mestih, usmerjenih v trajnostni razvoj.
Poročilo dodaja, da so potrebne raziskave na številnih področjih, da bi okrepili in podprli izobraževalne programe za trajnostni razvoj. Raziskati je treba na primer učinkovitost učnih načrtov za trajnostni razvoj pri doseganju ciljev na ravni programa in pozitivnem prispevku k skupnostim prakse, trg trajnostnih delovnih mest in poklicne poti za študente, razvoj temeljnih kompetenc in vsebinskih področij v programih za trajnostni razvoj ter kako bodo ti programi študente pripravili na program trajnostnega razvoja po letu 2030.
Študijo, ki jo je izvedel Odbor za krepitev trajnostnih programov in učnih načrtov na dodiplomski in podiplomski ravni, je sponzorirala Fundacija Cynthie in Georgea Mitchella s podporo sklada Georgea in Cynthie Mitchell Endowment for Sustainability Science. Nacionalne akademije znanosti, inženirstva in medicine so zasebne neprofitne ustanove, ki zagotavljajo neodvisne, objektivne analize in nasvete državi pri reševanju zapletenih problemov in informiranju javnosti o političnih odločitvah, povezanih z znanostjo, tehnologijo in medicino. Delujejo na podlagi kongresne listine Nacionalne akademije znanosti iz leta 1863, ki jo je podpisal predsednik Lincoln.