OECD (2022) Climate Tipping Points: Insights for Effective Policy Action. Paris: OECD Publishing, 87p. – https://doi.org/10.1787/abc5a69e-en – free access document pdf
To poročilo OECD obravnava kritično vprašanje podnebnih prelomnih točk, ki predstavljajo pragove, po katerih v naravnem sistemu pride do nepovratnih in drastičnih sprememb. Avtorji opozarjajo, da so tveganja za kolaps ledenih plošč, taljenje permafrosta in ustavitev oceanov veliko večja, kot se je predvidevalo doslej, in se lahko sprožijo že pri segrevanju med 1,5 in 2 °C. Dokument poudarja, da trenutne politike ne upoštevajo dovolj teh katastrofalnih tveganj, ki bi lahko povzročila verižne reakcije v svetovnem gospodarstvu in ekosistemih. Za preprečitev najhujših posledic so nujni takojšnji ukrepi za zmanjšanje emisij ter uvedba korenitega prilagajanja. Poročilo služi kot poziv k ambicioznejšemu ukrepanju, saj bi prestop teh točk povzročil neizmerno ekonomsko in etično škodo za prihodnje generacije.
Abstract (povzetek):
To poročilo pregleduje dokaze, da bi preseganje 1,5 °C lahko potisnilo Zemljo prek več prelomnih točk, kar bi povzročilo nepovratne in hude spremembe v podnebnem sistemu. Če se prelomne točke sprožijo, se bodo njihovi učinki hitro razširili po družbeno-gospodarskih in ekoloških sistemih, kar bo imelo hude posledice za človeške in naravne sisteme ter postavilo pomembne izzive za prilagajanje človeštva. Posebno zaskrbljujoči sta verjetni propad zahodnoantarktičnega in grenlandskega ledenega pokrova ter nenadno taljenje permafrosta v Arktiki, kar bi povzročilo dodatno dvigovanje morske gladine in izpust toplogrednih plinov, kar bi vodilo k nadaljnjemu segrevanju.
Na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj in posvetovanj z uglednimi strokovnjaki poročilo Climate Tipping Points: Insights for Effective Policy Action trdi, da ni več primerno obravnavati tveganja prekoračitve prelomnih točk kot tveganja z nizko verjetnostjo. Preseganje 1,5 °C bo verjetno povzročilo nepovratne in hude posledice, ki jih je treba preprečiti, kar povečuje nujnost drastičnega zmanjšanja emisij v tem desetletju. Poročilo poziva k spremembi obravnave prelomnih točk v današnji podnebni politiki in daje priporočila, kako lahko strategije za obvladovanje podnebnih tveganj bolje odražajo tveganja prelomnih točk na področjih blaženja, prilagajanja in tehnoloških inovacij.
Executive summary (povzetek):
Prelomna točka je kritični prag, po prekoračitvi katerega se sistem preoblikuje, pogosto nenadoma in/ali nepovratno, prelomni element pa je sestavni del zemeljskega sistema, ki je dovzeten za prelomno točko. Ključni prelomni elementi vključujejo propad zahodnoantarktičnega in grenlandskega ledenega pokrova, taljenje arktičnega permafrosta, propad atlantske poldnevniškega kroženja (AMOC) in odmiranje amazonskega gozda. Cilj tega poročila je pregledati stanje znanja o prelomnih točkah podnebnega sistema in oblikovati priporočila za širok krog zainteresiranih strani o tem, kako lahko strategije za obvladovanje podnebnih tveganj ustrezno odražajo tveganja prekoračitve prelomnih točk.
Prekoračitev prelomnih točk podnebnega sistema lahko povzroči regionalne ali globalne podnebne spremembe, tako da bistveno vpliva na zemeljski sistem kot tudi zaradi verižnih reakcij, kar lahko privede do potencialno katastrofalnih posledic. Vplivi prelomnih točk se bodo sčasoma razširili tudi na družbeno-gospodarske in ekološke sisteme v časovnih okvirih, ki so dovolj kratki, da presegajo sposobnost in zmogljivost človeških družb za prilagajanje, kar bo imelo hude posledice za človeške in naravne sisteme. Na regionalni ravni so posamezne prelomne točke povezane z različnimi vrstami potencialno hudih regionalnih ali lokalnih vplivov, kot so ekstremne temperature, večja pogostost suš, gozdni požari in brezprimerno vreme. Na globalni ravni bi prelomne točke povzročile svetovne vplive, na primer s prispevanjem k dodatnim emisijam toplogrednih plinov v ozračje in povratnim zankam temperature ali k hitrejšemu dvigu morske gladine.
Najnovejše raziskave kažejo, da so pomembni prelomni točki že „možni“ pri sedanjih ravneh segrevanja in da lahko postanejo „verjetni“ v okviru razpona 1,5 do 2 °C segrevanja iz Pariškega sporazuma, kar postavlja pod vprašaj prej splošno sprejeto predpostavko, da je verjetnost prekoračitve podnebnih prelomnih točk pri nizkih ravneh segrevanja majhna. Kljub izrazitemu izboljšanju razumevanja visokih tveganj, povezanih s prelomnimi točkami podnebja, globalne politike, ki izrecno obravnavajo tveganja prelomnih točk, praktično še vedno ne obstajajo. Ker so prelomne točke podnebnega sistema tradicionalno razvrščene kot tveganja z nizko verjetnostjo, se pogosto napačno razlagajo kot tveganja z visoko verjetnostjo, da se ne bodo zgodile, in so zato izpuščene iz odločanja o podnebni politiki. Vendar pa trenutni znanstveni dokazi nedvoumno podpirajo brezprecedensne, nujne in ambiciozne podnebne ukrepe za obravnavanje tveganj prelomnih točk podnebnega sistema.
Kar zadeva blažitev podnebnih sprememb, obstoj prelomnih točk podnebnega sistema pomeni, da je nujno omejiti globalno zvišanje temperature na 1,5 °C, brez ali z zelo omejenim preseganjem. To učinkovito zmanjša število in oblike možnih poti emisij v smeri 1,5 °C ter naredi ohlapne interpretacije temperaturnega cilja Pariškega sporazuma nezdružljive z njegovim ciljem odpornosti, saj ob preobratih zgolj doseganje temperaturnega cilja ne zagotavlja odporne planete in družbe. Zaveza k neto ničnim emisijam do sredine stoletja sama po sebi ni dovolj; gre za doseganje neto ničnih emisij z nujnimi, zgodnjimi in globokimi zmanjšanji emisij že v tem desetletju. Kratkoročne politike, ki so v skladu z zmanjševalnimi cilji v sedanjih nacionalno določenih prispevkih (NDC), omejitev segrevanja na 1,5 °C brez prekoračitve postavljajo povsem izven dosega. Zato je ključnega pomena, da se ambicije za leto 2030 v NDC v zelo bližnji prihodnosti znatno okrepijo in da se v ustreznih časovnih okvirih izvedejo sorazmerne politike za izpolnitev teh revidiranih ciljev.
Transformacijsko prilagajanje je še posebej pomembno za krepitev odpornosti in pripravo na morebitne hude posledice prekoračitve prelomnih točk. Tudi če se globalno segrevanje omeji na 1,5 °C brez ali z omejenim prekoračitvijo, so nekatere prelomne točke podnebnega sistema in z njimi povezane posledice pri sedanjih stopnjah segrevanja morda že neizogibne. Transformacijsko prilagajanje je tisto, ki vodi do spremembe temeljnih značilnosti človeških in naravnih sistemov, tako da se poveča sposobnost teh sistemov za spopadanje z morebitnimi nevarnostmi. Zato bi lahko zahtevala stroge ukrepe za zmanjšanje vplivov, ki lahko kratkoročno motijo sedanje gospodarske in družbene dejavnosti, vendar lahko preprečijo drastične izgube v kratko- in srednjeročnem obdobju ter dolgoročno prinesejo vrsto koristi za blaginjo ljudi in zdravje planeta.
Tehnološki razvoj in inovacije imajo ključno vlogo pri prispevanju k boljšemu razumevanju podnebnega sistema na splošno ter pri razvoju in izvajanju pristopov za zmanjšanje in obvladovanje tveganj prekoračitve prelomnih točk podnebnega sistema. Tehnologije za boljše spremljanje in modeliranje podnebnega sistema, kot so oprema za daljinsko opazovanje, visoka računska moč, programska oprema za kartiranje in telekomunikacijski sistemi, so in bodo ostale bistvene za opredelitev, kako se lahko tveganje prekoračitve prelomnih točk podnebja razvija v času in prostoru. Poleg tega imajo tehnologije za odstranjevanje ogljikovega dioksida ključno vlogo pri omejevanju segrevanja na 1,5 °C brez ali z zelo omejenim preseganjem. To se doseže z ustvarjanjem „negativnih emisij“, ki lahko pomagajo pospešiti – namesto da bi nadomestile – zgodnje globoko zmanjšanje emisij in uravnotežijo sektorje, v katerih je zmanjšanje emisij težje doseči in ki bodo v prvi polovici stoletja še naprej izpuščali emisije. Vendar obstajajo pomisleki glede tehnologij za odstranjevanje ogljika; potrebne so naložbe za boljše razumevanje teh kompromisov in za boljšo oceno tveganj, povezanih z eno stranjo premagovanjem ovir za širjenje teh tehnologij, na drugi pa z neuspešnim izkoriščanjem le-teh.
To poročilo ugotavlja, da sedanje znanstveno razumevanje prelomnih točk podnebnega sistema izpodbija splošno sprejeto mnenje, da je verjetnost prekoračitve prelomnih točk pri zmernih stopnjah segrevanja nizka, kar podnebnemu izzivu dodaja še večjo nujnost in zahteva spremembo v tem, kako se prelomne točke obravnavajo v današnji podnebni politiki. Da bi podnebne strategije ustrezno odražale tveganja prelomnih točk, morajo v tem desetletju spodbuditi drastično zmanjšanje emisij, med drugim z okrepljenimi nacionalno določenimi prispevki (NDC) in pospešenimi prehodi k neto ničelnim emisijam, hkrati pa se prilagoditi podnebnim vplivom. Ključnega pomena je tudi širjenje in nadaljnji razvoj tehnologij, ki podpirajo te prehode in omogočajo spremljanje prelomnih elementov. Glede na potencial katastrofalnih vplivov, povezanih s prelomnimi točkami podnebnega sistema, bi zamujena priložnost za izvajanje takšnih strategij v bližnji prihodnosti lahko povzročila neizmerne gospodarske in etične stroške.
Povzetek poročila kot predstavitev z zdrski.
URL: https://www.oecd.org/en/publications/climate-tipping-points_abc5a69e-en.html