Prispevek na spletnem portalu znanstvene revije Nature v rubriki News avtorice Naddaf M (2026) How much for a fake authorship? Ad database reveals secrets of scientific fraud. Nature News – https://doi.org/10.1038/d41586-026-01340-y – University of Ljubljana access, obravnava obsežno raziskavo o tovarnah znanstvenih člankov, ki delujejo kot globalna podjetja za akademske prevare. Strokovnjaki so analizirali bazo več kot 18.000 oglasov, v katerih te organizacije prodajajo avtorstva v raziskovalnih nalogah, patentih in celo učbenikih. Cene za vpis na seznam avtorjev se močno razlikujejo glede na ugled publikacije, segajo pa od manj kot sto do več tisoč dolarjev. Te nezakonite prakse so razširjene predvsem v vzhodni Evropi in Aziji, kjer raziskovalci čutijo močan pritisk po objavljanju za napredovanje v karieri. Kljub prizadevanjem založnikov se številni sporni članki še vedno pojavljajo v uglednih strokovnih revijah, kar resno ogroža integriteto sodobne znanosti. Zbrani podatki naj bi revijam pomagali pri učinkovitejšem prepoznavanju in preprečevanju znanstvenih goljufij v prihodnosti.
Pregled globalnega trga akademskega avtorstva
Najnovejša analiza več kot 18.700 oglasov razkriva razvejano globalno mrežo “tovarn člankov” (angl. paper mills), ki prodajajo avtorska mesta v raziskovalnih nalogah. Gre za sistemski trg “manipulacije z ugledom”, ki je primarno usmerjen na akademike na Bližnjem vzhodu, v Srednji Aziji, Vzhodni Evropi in Indiji.
Obseg in cene
- Časovni in vsebinski okvir: Podatkovna zbirka zajema oglase, objavljene med marcem 2020 in aprilom 2026 na platformi Telegram in različnih spletnih mestih.
- Cenovna politika: Stroški avtorstva se gibljejo od 57 do več kot 5.600 USD; mediana cene za mesto prvega avtorja znaša približno 800 USD.
- Tržne taktike: Tovarne člankov izkoriščajo “platformizacijo” za globalno širitev poslovanja, pri čemer za privabljanje kupcev uporabljajo celo sezonske popuste in praznične razprodaje.
Obseg goljufivih storitev
Poleg standardnih izvirnih znanstvenih člankov so ta podjetja svojo ponudbo razširila na:
- Avtorstvo v učbenikih.
- Navedbo v patentnih prijavah in registracijah avtorskih pravic.
- Pridobivanje akademskih nagrad.
Vpliv na znanstveno literaturo
Preiskava revije Nature je oglase uspešno povezala s 53 objavljenimi članki pri uglednih založnikih in organizacijah, med katerimi so:
- IEEE: 23 člankov (večinoma v zbornikih konferenc).
- Wiley: 5 člankov.
- Springer Nature: 4 članki.
- Drugi: Elsevier, Frontiers ter Taylor & Francis.
- Stopnja umikov: Od identificiranih ujemanj jih je bilo le pet umaknjenih (retracted), kar nakazuje, da večina goljufivih del ostaja del trajne znanstvene evidence.
Ukrepi in izzivi
- Forenzična revizija: Raziskovalci in založniki bodo to zbirko podatkov uporabili za preverjanje oddanih del ter identifikacijo revij in področij z visokim tveganjem.
- Odziv založnikov: Uvajajo se “seznam opazovanih oseb” (watchlists), s katerimi vpletenim posameznikom preprečujejo objavljanje ali sodelovanje v recenzentskih postopkih in uredniških odborih.
- Spremembe politik: Nekatere revije so že prepovedale dodajanje avtorjev po sprejetju rokopisa v objavo, kar zapira eno ključnih vrzeli, ki so jih izkoriščale tovarne člankov.
- Sistemski vzroki: Strokovnjaki poudarjajo, da forenzična orodja ne bodo dovolj, dokler se ne naslovi osnovni problem – izjemen pritisk na raziskovalce glede kvantitete objav za potrebe kariernega napredovanja.