Prispevek na spletnem portalu medija CNN v rubriki Health poroča o najnovejšem poročilu, objavljenem v reviji The Lancet (Murray CJL et al. (2026) The Lancet Commission on 21st century global threats to health. The Lancet, Online first – The University of Ljubljana free access article html), ki opozarja na 17 med seboj povezanih globalnih tveganj, ki bi lahko v tem stoletju močno ogrozila človeško zdravje in celo povzročila izumrtje človeštva. Med temi nevarnostmi izstopajo jedrski konflikti in zlonamerna umetna inteligenca, medtem ko druge vključujejo dejavnike, kot so debelost, kajenje, duševno zdravje, podnebne spremembe in ekonomske krize. Avtorji študije poudarjajo, da imajo svetovni voditelji še vedno možnost ukrepanja, saj lahko s pravočasnimi in ciljnimi odločitvami preprečijo najhujše scenarije. Ker pa so nekatere grožnje, kot je umetna inteligenca, še teoretične, druge pa temeljijo na trdnih empiričnih podatkih, strokovnjaki opozarjajo na pomen medsebojnega zaupanja ter odločnega in sodelovalnega delovanja celotne družbe.

Povzetek članka “Umetna inteligenca, debelost in nevarnost izumrtja: Ključna spoznanja iz nove študije o katastrofalnih grožnjah človeštvu“.

Se tudi vam včasih zdi, da živimo v obdobju neprekinjene svetovne nestabilnosti? Občutek negotovosti ni zgolj subjektiven vtis. Nova obsežna študija komisije ugledne znanstvene revije The Lancet razkriva, da se človeštvo sooča s 17 medsebojno povezanimi katastrofalnimi grožnjami. Če se bodo trenutni trendi nadaljevali, bi te grožnje do konca 21. stoletja globalnemu prebivalstvu lahko odvzele več deset milijard let zdravega življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti.

Kljub zastrašujočim številkam pa analiza ne prinaša le opozoril, temveč tudi ključno sporočilo upanja: katastrofalni scenariji niso neizogibni, saj ima človeštvo v svojih rokah še vedno moč in priložnost za odločno ukrepanje.

Dve grožnji nosita tveganje za popolno izumrtje: Jedrski spopad in zlonamerna AI

Med 17 identificiranimi grožnjami – ki segajo od zdravstvenih stanj in vedenjskih dejavnikov do ekonomskih kriz, okoljskih sprememb in vojaških spopadov – je komisija izpostavila le dve, ki nosita tveganje za popolno izumrtje človeške vrste: jedrski spopad in zlonamerno uporabo umetne inteligence (AI).

Opozorila o obstojnem tveganju AI ne prihajajo več le iz znanstvene fantastike, temveč iz same tehnološke industrije. V uradnih dokumentih ob prvi javni ponudbi delnic (IPO) podjetja za umetno inteligenco Anthropic je bilo izrecno navedeno, da bi njeni napredni modeli lahko predstavljali »katastrofalno ali obstojno tveganje za človeštvo«. Številni strokovnjaki, ki delajo na področju razvoja AI, celo opozarjajo, da bi umetna inteligenca lahko uničila celotno človeško vrsto – morda celo v obdobju enega desetletja.

Čeprav se ocene napovedovalcev o verjetnosti takšne katastrofe precej razlikujejo, komisija poudarja pomembno analitično podrobnost: tveganje zlonamerne AI je zaenkrat teoretično, saj se globalni katastrofalni dogodek te vrste še ni zgodil. Kljub temu analitični modeli predvidevajo, da bi zlonamerna AI do leta 2100 lahko povzročila obžalovanja vrednih 10,4 milijarde izgubljenih let zdravega življenja.

Debelost je enako uničujoča kot zlonamerna AI – vendar temelji na empiričnih podatkih

Študija ponuja presenetljivo primerjavo: predvideni obseg izgubljenih zdravih let zaradi zlonamerne AI (10,4 milijarde let do konca stoletja) je primerljiv z vplivom naravnih pandemij in debelosti.

Vendar med tema grožnjama obstaja bistvena razlika:

• Tveganje zlonamerne AI je teoretično.
• Tveganje debelosti je empirično dokazano z resničnimi podatki.

Podatki kažejo, da stopnja prekomerne telesne teže in debelosti narašča v prav vseh državah sveta. Ocenjuje se, da bi do leta 2050 prekomerna teža ali debelost lahko prizadela kar 60 % odraslih in tretjino otrok. Debelost je neposredno povezana z desetinami zdravstvenih zapletov, zlasti v povezavi s povečanim vnosom kalorij in zmanjšano telesno dejavnostjo, zato komisija napoveduje ogromen globalni vpliv tega sklopa vedenjskih tveganj.

Ta primerjava razkriva pomembno psihološko vrzel: javnost in mediji pogosto zgroženo spremljamo spektakularne, visokotehnološke grožnje, medtem ko tihe, dolgotrajne vedenjske krize – ki že danes močno odjedajo zdravje milijard ljudi – ostajajo v senci spregledane.

Človeštvo ima še vedno vajeti v svojih rokah (Nismo obsojeni na propad)

Glavni namen komisije revije The Lancet ni razvrščanje groženj po stopnji nevarnosti ali sejanje panike, temveč spodbujanje usmerjenega mednarodnega, regionalnega in nacionalnega ukrepanja.

Dr. Christopher Murray, so-predsednik komisije in direktor Inštituta za zdravstveno merjenje in vrednotenje (IHME) na Univerzi v Washingtonu, poudarja, da so odločitve današnjih voditeljev tiste, ki bodo določile zdravje in blaginjo prihodnjih generacij. Vsako odlašanje le še povečuje prihodnje stroške.

“Strateško spoznanje ni le obseg teh groženj, temveč dejstvo, da ima človeštvo še vedno možnost ukrepanja… Odlašanje z ukrepanjem bo stroške le preneslo in povečalo v prihodnosti.” – dr. Christopher Murray

Zaupanje in družbeni temelji so pomembnejši od samih tehničnih rešitev

Poročilo opozorilno izpostavlja, da je zgodovina javnega zdravja polna primerov, ko so bile nevarnosti dobro znane in so zaščitni načrti obstajali, pa je učinkovito ukrepanje vseeno spodletelo. Sama tehnološka ali tehnična rešitev torej ne zadostuje, če odpovejo družbene in institucionalne ustanove.

Analitiki poudarjajo, da je zaupanje eden od osmih temeljnih družbenih dejavnikov, ki bodo odločilno oblikovali odziv posameznih družb na prihajajoče grožnje. Zaupanje deluje kot ključna »stabilizacijska sila«, ki družbam omogoča predvidevanje, prilagajanje in ublažitev kriz. Nasprono pa nezaupanje škodo in ranljivost družbe le še povečuje.

Dr. Natalia Kanem, nekdanja izvršna direktorica Sklada Združenih narodov za prebivalstvo in so-predsednica komisije, ob tem opozarja, da globalne katastrofe ne prizadenejo vseh enako, temveč najbolj prizadenejo ranljive skupnosti in poglabljajo obstoječe neenakosti.

“Novejši globalni dogodki nam kažejo, kako hitro se stabilnost lahko prevesi v krizo in kako drago je odzivanje šele po nastanku katastrofe… Vlade in skupnosti morajo ukrepati odločno že danes.” – dr. Natalia Kanem

Zaključek

Prihodnost ni vnaprej določena ali neizogibna. Čeprav so nedavni globalni dogodki pokazali, kako hitro se stabilnost lahko poruši, študija revije The Lancet ponuja jasno sporočilo: stabilnost je krhka, a obvladljiva.

Za uspeh ne bomo potrebovali le novih tehnoloških rešitev, temveč predvsem trdne družbene temelje, gradnjo medsebojnega zaupanja ter pripravljenost na sodelovanje in odgovornost.

Ali bomo kot družba sposobni zgraditi medsebojno zaupanje in ukrepati pred izbruhom naslednje globalne krize?

Povzetek članka kot predstavitev z zdrski.

URL: https://edition.cnn.com/2026/10/10/health/global-health-catastrophic-threats-ai-extinction-risk