Prispevek na spletnem portalu The Associated Press o uporabi umetne inteligence in njenih obsežnih podatkovnih centrov, ki močno obremenjujejo naravne vire zaradi velike porabe energije in vode. Strokovnjaki poudarjajo, da tovrstna tehnologija ovira prizadevanja za zmanjšanje ogljičnega odtisa, medtem ko podjetja pogosto ne razkrivajo svojih dejanskih okoljskih vplivov. Kljub temu posamezniki niso popolnoma nemočni, saj lahko zavestno izberejo opustitev nepotrebne uporabe AI pri vsakdanjih opravilih. Ker tehnološki velikani umetno inteligenco agresivno uvajajo v že obstoječe programe, je sprejemanje premišljenih odločitev ključnega pomena. Vsak uporabnik lahko zmanjša svojo okoljsko škodo s skrbnim premislekom o tem, kdaj in kako se poslužuje digitalnih orodij.
Povzetek spletnega prispevka “Skrita cena vsakega klika: Presenetljivi okoljski odtis umetne inteligence (in kako ga lahko sami zmanjšate)“.
1. Uvod: Prikriti okoljski strošek sodobnega spleta
Vsakič, ko brskamo po spletu, iščemo informacije ali se za pomoč obrnemo na orodja umetne inteligence (UI), sprožimo procese, ki delujejo nevidno in neotipljivo. Toda čeprav se digitalni svet zdi digitalen in brezmejen, vsaka poizvedba zahteva stvaren ter dragocen vnos naravnih virov — predvsem električne energije in vode. Okoljski odtis sodobnega spleta se z masovnim prevzemom generativne UI znatno povečuje. Tehnološka podjetja (“Big Tech”) generativno UI pospešeno vgrajujejo v vsakodnevna orodja in iskalnike, pogosto brez jasne možnosti izbire ali preprostega izklopa za uporabnika.
“UI gre v nasprotno smer od prizadevanj za razogljičenje. Razmisliti bi morali o tem, kam se usmerjamo. Če reciklirate in ste vegan, potem pa uporabljate ChatGPT za osnovno računanje, je to v nasprotju s tem trendom.” — dr. Sasha Luccioni, skupina Sustainable AI Group
2. Šokantna statistika: Koliko vode in energije v resnici porabi UI?
Za delovanje modelov umetne inteligence so potrebni obsežni podatkovni centri, ki delujejo neprekinjeno ter zahtevajo enormne količine elektrike in vode za hlajenje opreme. Kot razkriva nedavno poročilo Univerze Združenih narodov (UNU), katerega soavtor je dr. Kaveh Madani, so okoljski stroški te tehnološke ekspanzije izjemno visoki.
Tukaj so ključni podatki iz poročila UNU o dejanskem vplivu podatkovnih centrov na okolje:
- Poraba elektrike: Globalni podatkovni centri so v preteklem letu porabili 448 bilijonov vatnih ur elektrike, kar je več od porabe večine držav na svetu (z izjemo desetih). Do leta 2030 se bo ta poraba več kot podvojila.
- Poraba vode: Do leta 2030 bo samo za proizvodnjo elektrike, ki jo porabijo podatkovni centri (brez neposrednega hlajenja), potrebnih skoraj 2,5 bilijona galon (9,3 bilijona litrov) vode. To je količina, ki bi zadoščala za pitno vodo celotnega svetovnega prebivalstva za 1,7 leta.
- Primerjava z vsakdanjo porabo: En sam tekstovni odgovor, ki ga generira UI, porabi toliko energije, kot jo učinkovita žarnica porabi v 2,5 minutah. Samo orodje ChatGPT takšno operacijo izvede 2,5-milijardkrat na dan. Generiranje enega kompleksnega videa pa porabi toliko energije kot delovanje žarnice 42 ur ter 1 galono (4 litre) vode.
3. Top 4 spoznanja in praktični koraki za zmanjšanje vašega digitalnega odtisa
Kljub masovnemu širjenju tehnologije imamo uporabniki še vedno možnost izbire in vpliva na svojo digitalno porabo.
3.1. Najčistejša uporaba UI je njena neuporaba pri vsakdanjih opravilih
Umetna inteligenca ni potrebna za vsakodnevna, preprosta opravila. Postali smo odvisni od računskih modelov za naloge, ki smo jih včasih opravljali z osnovnimi orodji ali analognimi viri. Uporaba orodij, kot sta ChatGPT ali Claude, za iskanje receptov, navigacijo, preverjanje odpiralnih časov trgovin ali sestavljanje nakupovalnih seznamov po nepotrebnem troši elektriko in vodo.
“Najčistejša oblika uporabe UI je neuporaba.” — Kaveh Madani, Univerza ZN
3.2. Postavljajte kratka in neposredna vprašanja (brez odvečne vljudnosti)
Količina obdelanih informacij neposredno vpliva na porabo virov. Generativni modeli UI delujejo na podlagi računskih žetonov (ang. tokens); nevronska mreža vsako posamezno besedo pretvori v žeton, ki ga mora računalniško obdelati. Vsaka dodatna beseda — vključno z odvečnimi vljudnostnimi frazami ali mašili, kot sta “prosim” in “hvala” — zahteva dodatne računski cikle na grafičnih procesorjih (GPU) v podatkovnih centrih. To neposredno povečuje porabo električne energije in vode. Pri postavljanju poizvedb bodite jedrnati: krajša poizvedba pomeni manj obdelanih žetonov in neposredno manjši okoljski odtis.
3.3. Naučite se izklopiti UI pri spletnem iskanju
Številni spletni iskalniki samodejno vključijo generativno UI med rezultate iskanja. Z naslednjimi koraki se lahko izognete samodejnemu generiranju odgovorov UI:
- Uporaba ukaza -ai: Na konec Googlovega iskalnega niza dodajte ukaz
-ai, kar onemogoči prikaz generiranih odgovorov UI. - Izbira zavihka “Splet”: V Googlovih možnostih iskanja kliknite zavihek “Splet” (“Web”), ki prikazuje klasične spletne rezultate.
- Uporaba alternativnih iskalnikov: Uporabite iskalnike z vgrajenimi možnostmi brez UI (kot sta DuckDuckGo ali Startpage) ali tiste, ki svoj okoljski odtis nevtralizirajo s sajenjem dreves (na primer Ecosia).
3.4. Pomanjkanje preglednosti Big Tech podjetij in moč glasu potrošnikov
Zasebna tehnološka podjetja ne zagotavljajo preglednih podatkov o natančni porabi energije in vode na posamezno poizvedbo. Kot opozarja Mosharaf Chowdhury, profesor računalništva na Univerzi v Michiganu, so strokovnjaki in raziskovalci zaradi te prikritosti prisiljeni uporabljati ocene na podlagi odprtokodnih modelov UI, saj velika tehnološka podjetja podatke o energetski porabi komercialnih modelov skrbno skrivajo. Ana Pinheiro Privette, nekdanja strokovnjakinja za trajnost, ob tem poudarja, da brez preglednosti uporabniki sploh nimamo prave možnosti izbire.
Kljub tej netransparentnosti imajo potrošniki in lokalne skupnosti pomemben vpliv. Podjetja prilagajajo svoje delovanje tržnim sporočilom in odzivom javnosti. Ko se lokalne skupnosti uprejo nenadzorovani gradnji podatkovnih centrov – kot se je zgodilo v dveh okrožjih v Virginiji, kjer so podatkovni centri leta 2023 porabili 2,1 milijarde galon (8 milijard litrov) vode – so podjetja prisiljena prisluhniti in optimizirati porabo virov.
“Velika moč, ki jo ima potrošnik, je tržno sporočilo. Podjetja poslušajo, če začne vsem naenkrat marati za okoljski odtis.” — Ana Pinheiro Privette, nekdanja strokovnjakinja za trajnost
4. Zaključek: Zavestna digitalna prihodnost
Umetna inteligenca ostaja del naše realnosti in ne bo izginila. Vendar pa vsakodnevna raba te tehnologije zahteva odgovornost in premislek. Uporabniki imamo nadzor nad tem, kdaj je uporaba UI resnično upravičena in kdaj gre le za nepotrebno potrato naravnih virov.
Ali boste ob naslednjem iskanju kuharskega recepta odprli knjigo ali boste obremenili okolje z novim klikom generativne UI?
Povzetek spletnega prispevka kot predstavitev z zdrski.