Le Moli G (2026) Symposium on the ICJ Advisory Opinion on Climate Change. RECIEL 35(2), 283-284 – https://doi.org/10.1111/reel.70078 – full access article pdf
Članek je uvodnik v reviji RECIEL, ki poroča o strokovnem simpoziju o svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča glede podnebnih sprememb iz leta 2025. Avtorica opisuje, kako ta prelomna odločitev združuje različna področja mednarodnega prava, vključno s človekovimi pravicami in pomorskim pravom, da bi opredelila dolžnosti držav. Različni strokovnjaki v viru analizirajo ključne vidike sodbe, kot so skrbno ravnanje, odgovornost za fosilna goriva in pravičnost med generacijami. Dokument poudarja, da mnenje sodišča služi kot avtoritativno vodilo, ki kljub svoji nezavezujoči naravi močno vpliva na globalno diplomacijo in prihodnje sodne procese. Sodišče je s tem vzpostavilo trden pravni okvir za odgovornost držav pri soočanju s podnebno krizo v času, ko se mednarodna sodna praksa na tem področju hitro utrjuje. Skupščina Združenih narodov je mnenje že sprejela kot ključni prispevek k razjasnitvi obstoječih pravnih obveznosti vseh narodov.
Preglednica: prispevki na simpoziju, predstavljeni v tej posebni številki revije RECIEL.
| Članek (pdf) | Povzetek mnenja o obveznostih držav | Osrednja tematika |
| Peel J (2026) | Članek umešča mnenje ICJ v širšo mrežo mednarodnih podnebnih sporov. Avtorica ugotavlja, kako mnenje skupaj z drugimi sodišči tvori nastajajočo podnebno sodno prakso, zlasti na področju dolžne skrbnosti in državne odgovornosti. | mednarodna podnebna sodna praksa, dolžna skrbnost, odgovornost držav |
| Rajamani L (2026) | Analiza se osredotoča na branje obveznosti blažitve po Pariškem sporazumu. Mnenje krepi pravni značaj teh obveznosti glede normativne vsebine in natančnosti, hkrati pa ohranja prevlado nacionalne določenosti prispevkov. | Pariški sporazum, obveznosti blažitve, nacionalno določeni prispevki (NDC) |
| Wewerinke-Singh M & Viñuales JE (2026) | Avtorja trdita, da mnenje predstavlja prvo jasno sodno uporabo načela skupnih, a diferenciranih odgovornosti (CBDR-RC). Načelo povezuje z običajno dolžnostjo dolžne skrbnosti, kar zvišuje standarde ravnanja za države. | skupne, a diferencirane odgovornosti (CBDR-RC), dolžna skrbnost |
| Guillod S & Perrez FX (2026) | Članek obravnava dolžno skrbnost kot vsebinski standard ravnanja, ki ga ICJ označi za ‘strogega’. Avtorja predlagata metodologijo za diferenciacijo tega standarda glede na zmogljivosti držav in časovno uporabo običajnega prava. | stroga dolžna skrbnost, metodologija diferenciacije |
| Derler ROF & Andenas M (2026) | Raziskujeta vlogo splošnih pravnih načel v podnebnem režimu. Ugotavljata, kako mnenje uporablja načela, kot sta medgeneracijska pravičnost in pravičnost, kot orodja za uravnoteženje obveznosti. | splošna pravna načela, medgeneracijska pravičnost, pravičnost |
| Kerbrat Y & Maljean-Dubois S (2026) | Osredotočata se na pravne posledice kršitev podnebnih obveznosti. Mnenje potrjuje uporabo splošnega prava o odgovornosti držav za podnebno neukrepanje, kar postavlja temelje za odškodnine. | odgovornost držav, pravne posledice, odškodnine |
| van Asselt H & Rao T (2026) | Članek izpostavlja, da mnenje ICJ vključuje proizvodnjo, licenciranje in subvencioniranje fosilnih goriv med dejavnosti, za katere veljajo podnebne obveznosti. To lahko pomeni, da so takšna dejanja mednarodno protipravna. | fosilna goriva, subvencije, mednarodno protipravna dejanja |
| Benvenisti E (2026) | Avtor interpretira mnenje skozi teorijo o suverenih državah kot skrbnikih človeštva. Mnenje potrjuje, da suverenost vključuje odgovornost do drugih in zavrača zgolj domače koncepte suverene odgovornosti. | skrbništvo nad človeštvom, suverenost, medgeneracijska pravičnost |
| Siradze K et al. (2026) | Analizirajo mnenje z vidika pacifiških malih otoških držav v razvoju (SIDS). Ugotavljajo, da mnenje krepi podnebno pravičnost s pojasnitvijo virov obveznosti in povezavo podnebne škode s človekovimi pravicami. | podnebna pravičnost, SIDS (male otoške države), človekove pravice |