Breton et al. (2025). Universities in the face of the climate and nature crises: Redoubling our commitment to a sustainable future. The Guild Insight Paper No. 6, The Guild of European Research-Intensive Universities and Bern Open Publishing. 49p. – https://doi.org/10.48620/86536 – open access document pdf – CC BY 4.0
V tem dokumentu je izražena zaveza univerz članic združenja The Guild, da bodo prispevale k ciljem zelenega dogovora, ter poziv EU in nacionalnim oblikovalcem politik, naj sodelujejo z visokošolskimi ustanovami, da bi zagotovili z dokazi podprto znanje za varen, cenovno dostopen, pravičen in trajnosten prehod.
About the Paper (o dokumentu):
Univerze imajo ključno odgovornost, da celostno obravnavajo medsebojno povezane gospodarske, socialne, zdravstvene, tehnološke in okoljske vidike trajnostnosti. Ključnega pomena je, da nacionalni in evropski organi financiranja priznajo neločljivo povezavo med raziskavami in izobraževanjem ter pomen vključevanja evropske in globalne perspektive v raziskovalne pobude.
Ob vse večji skepsi glede znanosti in družbene vloge univerz ta dokument poudarja, da morajo evropski oblikovalci politik ostati trdno zavezani ciljem Evropskega zelenega dogovora (angl. European Green Deal). V času, ko so konkurenčnost, varnost in pripravljenost Evrope na prihodnje krize izrednega pomena, morajo oblikovalci politik priznati pomen ciljev zelenega dogovora za te potrebe. Združenje The Guild vztraja, da imajo univerze ključno vlogo pri reševanju podnebne in naravne krize ter njihovem usklajevanju z drugimi družbenimi potrebami.
Univerze se kot akademske ustanove zavedajo, kako pomembno je, da povečajo svoj prispevek k temeljitemu reševanju podnebne in naravne krize. Cilj zdrućenja The Guild je spodbuditi širše razprave v evropskem visokošolskem sektorju, vključno s predstavitvijo zglednih prizadevanj institucij članic. Združenje The Guild poziva univerze, naj okrepijo svoja prizadevanja pri reševanju podnebne in naravne krize ter se zavzemajo za pravičen in trajnosten prehod za Evropo in njene regije.
“V času, ko so za EU konkurenčnost, družbena kohezija in varnost izzivi, je ključnega pomena, da se podnebne in naravne krize lotimo s kritičnim razmišljanjem. Zdaj je čas, da podvojimo cilje zelenega dogovora in ponovno pridobimo podporo ljudi, tako da pokažemo, kako jih uskladimo z drugimi družbenimi in gospodarskimi cilji.” – Jan Palmowski, generalni tajnik The Guild
Ključne ugotovitve in teme poročila:
Ta raziskovalni dokument povzema glavne teme in pomembne ideje iz poročila Univerze pred podnebno in naravno krizo: Okrepitev naše zavezanosti trajnostni prihodnosti, ki ga je marca 2025 objavilo združenje The Guild of European Research-Intensive Universities. Poročilo poudarja ključno vlogo evropskih univerz pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora in se zavzema za okrepljeno zavezanost trajnostnemu razvoju na področjih raziskav, visokega šolstva, mobilnosti, delovanja univerz kot trajnostnih akterjev in njihove tretje misije.
1. Nujnost ukrepanja in vloga univerz:
Poročilo v uvodu jasno poudarja, da “ni alternative ciljem EU-jevega zelenega dogovora o doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2050.” Sklicuje se na Draghi-jevo poročilo, ki izpostavlja, da so raziskave in naložbe v trajnostne tehnologije ključne ne le za planet, temveč tudi za globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Avtorji opozarjajo na vse pogostejše in dramatične podnebne nesreče ter njihov težak socialni in gospodarski davek.
V tem kontekstu poročilo izpostavlja, da so za dosego ambicioznih ciljev zelenega dogovora nujno potrebne “podpora univerz – skozi njihove raziskave, inovacije in izobraževanje.” Združenje The Guild poziva evropske in nacionalne oblikovalce politik, naj sodelujejo z univerzami, da bi zagotovili “na dokazih temelječe znanje za varen, cenovno dostopen in nenazadnje pravičen ter trajnosten prehod.”
Poročilo poudarja, da je treba podnebno in naravno krizo obravnavati kot del širšega, medsebojno povezanega sklopa družbenih izzivov, vključno z neenakostmi, zdravstvenimi izzivi in tehnološko preobrazbo. Zato je “sistemsko razmišljanje kritično,” in cilji ogljične nevtralnosti bi morali biti doseženi na način, ki uravnoteži potrebe državljanov po socialni koheziji, gospodarskem blagostanju, energetski odpornosti ter fizičnem in duševnem zdravju. Univerze imajo edinstveno zmožnost za “inter-, med- in transdisciplinarne raziskave,” ki lahko spodbujajo kompleksno razmišljanje o medsebojni povezanosti teh izzivov.
2. Pet področij ukrepanja:
Združenje The Guild poziva univerze, oblikovalce politik in financerje k zavezi petim ključnim področjem ukrepanja:
- Raziskave: Okrepiti temeljne in aplikativne raziskave, relevantne za trajnost, vključno z mednarodnim sodelovanjem; spodbujati inovativne rešitve, ki temeljijo na znanju, in trajnostne raziskovalne prakse.
- Visoko šolstvo: Vključiti kritično znanje o trajnosti in praktične veščine v kurikulum in prakse poučevanja, da bi študentom (vključno z vseživljenjskimi študenti) omogočili reševanje okoljskih in družbenih izzivov.
- Mobilnost: Razviti prakse mobilnosti, ki v celoti upoštevajo okoljske stroške.
- Kampusi: Izvajati trajnostne prakse v delovanju kampusov za zmanjšanje okoljskega vpliva, npr. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšanje ponovne uporabe vode, spodbujanje aktivne mobilnosti, povečanje dostopnosti in spodbujanje potrošnje trajnostne in zdrave hrane ter delovanje kot živi laboratoriji za trajnost.
- Tretja misija: Okrepiti ozaveščenost in sprejemanje potrebe po obravnavanju vseh vidikov podnebnih sprememb (angl. Climate change) in izgube biotske raznovrstnosti (angl. Biodiversity) – ne le skozi socialne, gospodarske in okoljske inovacije ter širjenje znanja, temveč tudi skozi vključevanje in sodelovanje z javnostjo, obravnavanje skrbi in tesnobnost ter skupno razvijanje rešitev.
3. Raziskave za trajnost:
Poročilo poudarja, da je “raziskovanje podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti, prestopanja planetarnih meja in načinov za njihovo obravnavanje skozi blaženje in prilagajanje bistveno v tem času kombinirane podnebne in naravne krize.” Sklicuje se na Draghijevo poročilo, ki izpostavlja pomen prenašanja znanja v uporabne predloge za oblikovalce politik in v skalabilne inovacije za podjetja in zagonska podjetja za evropsko konkurenčnost.
Združenje The Guild poziva k uskladitvi novega osredotočanja EU na umetno inteligenco (angl. Artificial intelligence), biotehnologijo (angl. Biotechnology) in napredne materiale z raziskovalnimi in inovacijskimi prizadevanji za podporo ciljem zelenega dogovora. Poudarja, da morajo nacionalni in transnacionalni evropski programi financiranja podpirati “interdisciplinarne raziskave in sodelovanje med sektorji za obravnavanje podnebne in naravne krize,” ki lahko vključujejo tehnološke (angl. Technological innovation) in socialne inovacije (angl. Social innovation) ter vprašanja upravljanja, kulture ali vedenjskih sprememb.
Poročilo opozarja na neenakost v financiranju raziskav o podnebnih spremembah, pri čemer “le 3,8 odstotka globalnega financiranja za podnebne raziskave se porabi v Afriki, 78 odstotkov tega zneska pa gre raziskovalcem zunaj celine.” Zato poziva k “pravičnemu sodelovanju z raziskovalci iz globalnega juga,” vključno z dolgoročnim krepitvijo zmogljivosti v človeških virih in raziskovalni infrastrukturi.
4. Visoko šolstvo za trajnostno prihodnost:
Poročilo izpostavlja, da ima visoko šolstvo “bistveno vlogo pri obravnavanju naših ciljev trajnostnega razvoja skozi izobraževanje in vseživljenjsko učenje.” To vključuje zagotavljanje disciplinarnega in inter-/med-/transdisciplinarnega znanja in veščin, potrebnih za obravnavanje podnebne krize in njenih ekoloških, socialnih in gospodarskih razsežnosti.
Združenje The Guild pozdravlja močno podporo držav članic EU spodbujanju izobraževanja za trajnostni razvoj kot prioritete. Poudarja, da morajo oblikovalci politik pomagati krepiti zmogljivosti univerz za zagotavljanje veščin in kompetenc, potrebnih za reševanje kompleksnih izzivov trajnostnega razvoja.
Poročilo predlaga več ukrepov, vključno z zagotavljanjem nacionalnih nepovratnih sredstev za pedagoške inovacije, prilagoditvijo financiranja univerz za povečanje ponudbe trajnostno naravnanih predmetov, pospešitvijo priznavanja novih interdisciplinarnih študijskih programov ter vključitvijo ciljev trajnostnega razvoja v zahteve strokovnih teles za akreditacijo programov. Univerze naj bi spodbujale kulturo ozaveščenosti o podnebni in naravni krizi, zagotavljale ustrezne vire in možnosti usposabljanja za zaposlene ter spodbujale študente k prevzemanju vodstva pri obravnavanju trajnostnih izzivov.
5. Mobilnost z okoljskim ozaveščenostjo:
Poročilo priznava, da je “mobilnost temeljna za univerze,” vendar poudarja, da je treba prakse mobilnosti “skrbno pretehtati glede na našo zavezanost celostnemu obravnavanju podnebne in naravne krize.” Poziva k prilagajanju praks mobilnosti nacionalnim, geografskim, demografskim in disciplinarnim kontekstom, izogibanju pavšalnim rešitvam in upoštevanju različnih vplivov različnih oblik mobilnosti na različne skupine.
Združenje The Guild poziva univerze, naj “delujejo kot družbeni voditelji pri opredeljevanju in izvajanju odgovornih in celostnih praks mobilnosti,” zmanjšujejo emisije ogljika, kjer je to mogoče, ne da bi pri tem škodovale odličnosti raziskav, učenja in administracije. Predlaga krepitev ozaveščenosti o vplivih mobilnosti, spodbujanje zelenega potovanja skozi spodbude in prispevke ter zavezanost univerzitetnih mrež in zvez k spremljanju in zmanjševanju svojega ogljičnega odtisa, povezanega s potovanji.
6. Univerza kot trajnosten in odgovoren igralec:
Poročilo poudarja, da morajo biti univerze “vzorniki za širše regije in nacionalne skupnosti” ter da mora se “močna kultura trajnostnosti izražati v vseh vidikih univerze, vključno z njenim premoženjem.” Poziva k podpori EU in nacionalnih vlad pri “ozelenitvi tisočev univerzitetnih kampusov po Evropi,” kot naložbo v bolj trajnostno in vključujočo prihodnost.
Združenje The Guild poziva univerze, naj “okrepijo svoja prizadevanja za vodenje z zgledom,” z določanjem izhodišč in ambicioznih ciljev za okolju prijaznejše delovanje kampusov na področjih obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, porabe vode, ravnanja z odpadki, trajnostnega javnega naročanja in gostinstva, strategij prevoza na kampus, biotske raznovrstnosti, načrtovanja in izkoriščanja prostora ter praks prevoza na delo. Poročilo tudi poudarja pomen vključevanja študentov v trajnostna prizadevanja in ustvarjanja “živih laboratorijev” na kampusih.
7. Tretja misija za družbeno preobrazbo:
Poročilo izpostavlja edinstveno zmožnost in odgovornost univerz, da “delijo svoje znanje za javno dobro.” V času naraščajočega nezaupanja v znanost je ključno, da univerze “delujejo odločno, ne le za krepitev javnega delovanja za trajnosten in pravičen prehod, temveč tudi v podporo javnim institucijam, zavezanih njihovemu širšemu izvajanju.”
Združenje The Guild poziva vlade in financerje, naj podpirajo univerze pri njihovem “doseganju in prenosu tehnologij,” da bi bile ustrezno opremljene za podporo valorizaciji znanja. Univerze naj bi bolje razumele poti, po katerih lahko njihovo znanje doseže ustrezen družbeni, gospodarski in politični učinek, ter izboljšale svojo zmožnost komuniciranja in razprave o tem, kaj znanost pove in kaj je treba prepustiti politikom in drugim družbenim akterjem. Poročilo podpira reformo ocenjevanja raziskav, ki bi ustrezno priznala in ovrednotila ključne dejavnosti valorizacije znanja.
8. Zaključek in priporočila:
V zaključku poročilo poudarja, da morajo univerze “spodbujati kulturno spremembo in družbeno podporo potrebi po obravnavanju podnebne in naravne krize skozi raziskave, inovacije, izobraževanje in družbeno udejstvovanje.” Za okrepitev njihove zmožnosti za to je vse več univerz uvedlo “vodstvene portfelje (kot prorektorje ali enakovredno) z izrecno pristojnostjo za trajnostnost.”
Poročilo poudarja, da je za uspeh nujno spremljanje napredka pri obravnavanju podnebne in naravne krize. Ker “ne more obstajati enoten mehanizem spremljanja,” bi se morale institucije učiti druga od druge in si izmenjavati najboljše prakse.
Združenje The Guild v zaključku poziva k skupnemu delovanju družbe in oblikovalcev politik, da bi zagotovili, da so naši odzivi na podnebno in naravno krizo pravični in trajnostni.