Mehanizem za znanstveno svetovanje na zahtevo kolegija komisarjev evropskim ustanovam zagotavlja neodvisne znanstvene dokaze in politična priporočila.

Kako deluje sistem prikazuje spodnja slika:

Sestavni del tega mehanizma predstavljajo:

• Svetovalci: Skupina glavnih znanstvenih svetovalcev je ključni del mehanizma znanstvenega svetovanja. Njena naloga je, da kolegiju evropskih komisarjev zagotavlja neodvisne znanstvene nasvete in politična priporočila, ki so podlaga za njihovo odločanje, ter tako prispeva h kakovosti zakonodaje EU.
• Tajništvo: Mehanizem znanstvenega svetovanja podpira tajništvo SAM, ustanovljeno v okviru Generalnega direktorata za raziskave in inovacije Evropske komisije.
• SAPEA: “SAPEA” pomeni “Science Advice for Policy by European Academies” (znanstveno svetovanje evropskih akademij za politiko). Vloga SAPEA v mehanizmu znanstvenega svetovanja je zagotavljanje neodvisnih, visokokakovostnih pregledov dokazov, na podlagi katerih skupina glavnih znanstvenih svetovalcev pripravlja priporočila za politiko.
  • SAPEA je konzorcij akademskih mrež, ki ga financira program Obzorje Evropa in predstavlja veliko število akademij iz različnih držav.
  • V teh mrežah združujejo izjemno strokovno znanje in izkušnje s področja naravoslovja, tehnike in tehnologije, medicine, zdravstva, kmetijstva in družboslovja ter humanistike.

Mreža akademij v okviru SAPEA predstavljajo naslednje mreže akademij:

• Academia Europaea – Academia Europaea je evropsko nevladno združenje, ki deluje kot akademija. Ustanovljena je bila leta 1988 in danes šteje približno 4500 članov, med katerimi so vodilni strokovnjaki s področja naravoslovja in tehnologije, bioloških znanosti in medicine, matematike, literarnih in humanističnih ved, družbenih in kognitivnih ved, ekonomije in prava.
• ALLEA – ALLEA je Evropska zveza akademij znanosti in humanistike, ki zastopa več kot 50 akademij iz več kot 40 evropskih držav. Od svoje ustanovitve leta 1994 ALLEA zastopa svoje akademije članice na evropskem prizorišču in si prizadeva spodbujati znanost kot globalno javno dobro. Članica je tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU).
• FEAM – Federacija evropskih medicinskih akademij združuje 22 nacionalnih medicinskih akademij in medicinskih sekcij nacionalnih akademij znanosti. Članica je tudi društvo Slovenska medicinska akademija (SMA).
• Euro-CASE – Evropski svet akademij uporabnih znanosti, tehnologij in inženirstva združuje 23 evropskih akademij s posebnim poudarkom na inovacijski, energetski in biogospodarski politiki ter ima edinstven dostop do dodatnega strokovnega znanja iz poslovnega sektorja. Članica je tudi Inženirska akademija Slovenije (IAS).
• YASAS – YASAS razvija, spremlja in podpira strategijo združenja SAPEA za boljše vključevanje raziskovalcev na začetku kariere in v srednji generaciji ter gradi strateško mrežo teh raziskovalcev po vsej Evropi. YASAS ima štirinajst akademij članic in se širi.

Postopek dela mehanizma znastvenega svetovanjqa SAM poteka v 4 korakih:

1. Prejem zahteve: Evropski komisarji lahko zaprosijo za nasvet o kateri koli temi.
2. Pregled dokazov: Delovna skupina SAPEA pripravi poročilo o pregledu dokazov.
3. Priprava priporočil: Svetovalci na podlagi dokazov napišejo znanstveno mnenje.
4. Svetovanje: Pripravljeni dokazi in priporočila so posredovani Evropski komisiji.

Na spletnih straneh lahko iščemo že izdelana priporočila in sicer na naslednjih področjih:

• Kmetijstvo:
  • Fitofarmacevtska sredstva (junij 2018): Obstoječe evropske postopke registracije za fitofarmacevtska sredstva bi bilo mogoče izboljšati z znanstvenega vidika. Pomembno je, da mora biti regulativna ocena tveganja poštena, dosledna, pregledna in učinkovito posredovana, da se ohrani zaupanje javnosti.
• Podnebje in energija:
  • Trajnostna poraba hrane (junij 2023): Da bi Evropa dosegla svoje cilje glede zdravja in trajnosti, se mora spremeniti način proizvodnje in uživanja hrane.
  • Sistemski pristop k energetskemu prehodu v Evropi (junij 2021): Obstaja veliko možnih poti do ogljično nevtralne prihodnosti. Do leta 2050 ga je mogoče doseči, vendar je za to potrebno nujno ukrepanje.
  • Prilagajanje vplivom podnebnih sprememb na zdravje (junij 2020): Odzivanje na podnebne spremembe vključuje dvojni pristop, vključno z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov (blaženje) ter načrtovanjem in ukrepanjem za odpravo tistih posledic podnebnih sprememb, ki se jim ni mogoče izogniti (prilagajanje).
  • Trajnostni prehranski sistem za Evropsko unijo (marec 2020): Hrana je v središču našega življenja. Bistvenega pomena je za naše preživetje in nas na edinstven način povezuje z našim naravnim in družbenim okoljem. Toda naš prehranski sistem je nevzdržen. Kako lahko zagotovimo prehransko varnost v prihodnosti, ne da bi z ljudmi ravnali nepošteno ali jih pustili za sabo?
  • Nove tehnologije za zajemanje in uporabo ogljika (maj 2018): Zajemanje in uporaba ogljika sta lahko del sheme krožnega gospodarstva, kjer se atomi ogljika reciklirajo in ponovno uporabljajo za nedoločen čas v daljšem časovnem obdobju. Ni pa niti nepogrešljiv element niti ni zadosten, da bi pomembno prispeval k blaženju posledic podnebnih sprememb.
  • Emisije CO2 pri dejanski vožnji lahkih tovornih vozil (november 2016): Med meritvami emisij CO2 iz avtomobilov v laboratoriju in v dejanskih voznih razmerah obstaja vrzel. To zmanjšuje zaupanje potrošnikov in učinkovitost ukrepov za boj proti podnebnim spremembam.
• Krizno upravljanje:
  • Strateško krizno upravljanje (november 2022): Izboljšanje kriznega upravljanja je postalo bistveno vprašanje za varnost in krepitev sedanje in prihodnje blaginje v EU in po svetu.
  • COVID-19, prihodnje pandemije in druge krize v globalnem kontekstu (november 2020): Sedanja kriza nas je naučila, da je velik del Evrope premalo pripravljen. Hkrati vemo, da COVID-19 ne bo zadnja pandemija ali celo kriza, ki se bo pojavila.
  • Prilagajanje vplivom podnebnih sprememb na zdravje (junij 2020): Odzivanje na podnebne spremembe vključuje dvojni pristop, vključno z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov (blaženje) ter načrtovanjem in ukrepanjem za odpravo tistih posledic podnebnih sprememb, ki se jim ni mogoče izogniti (prilagajanje).
• Prehrana:
  • Trajnostna poraba hrane (junij 2023): Da bi Evropa dosegla svoje cilje glede zdravja in trajnosti, se mora spremeniti način proizvodnje in uživanja hrane.
  • Trajnostni prehranski sistem za Evropsko unijo (marec 2020): Hrana je v središču našega življenja. Bistvenega pomena je za naše preživetje in nas na edinstven način povezuje z našim naravnim in družbenim okoljem. Toda naš prehranski sistem je nevzdržen. Kako lahko zagotovimo prehransko varnost v prihodnosti, ne da bi z ljudmi ravnali nepošteno ali jih pustili za sabo?
  • Izboljšanje postopkov registracije fitofarmacevtskih sredstev v Evropi (junij 2018): Obstoječe evropske postopke registracije za fitofarmacevtska sredstva bi bilo mogoče izboljšati z znanstvenega vidika. Pomembno je, da mora biti regulativna ocena tveganja poštena, dosledna, pregledna in učinkovito posredovana, da se ohrani zaupanje javnosti.
  • Hrana iz oceanov (november 2017): Edini način, da iz oceana trajnostno pridobimo bistveno več hrane in biomase, je nabiranje morskih sadežev, ki so v povprečju z nižje trofične ravni, kot jih trenutno nabiramo.
  • Nove tehnike v kmetijski biotehnologiji (april 2017): Ta nasvet ponuja posodobljen znanstveni pregled novih kmetijskih biotehnologij v primerjavi z obstoječimi tehnikami.
  • Glifosat (marec 2016): Glifosat je aktivna snov v fitofarmacevtskih sredstvih, ki se pogosto uporabljajo v Evropski uniji.
• Zdravje:
  • Izboljšanje presejanja raka (marec 2022): Organizirani presejalni programi za raka rešujejo življenja. Prej kot je rak odkrit, večje so možnosti za uspešno in enostavno zdravljenje.
  • COVID-19, prihodnje pandemije in druge krize v globalnem kontekstu (november 2020): Sedanja kriza nas je naučila, da je velik del Evrope premalo pripravljen. Hkrati vemo, da COVID-19 ne bo zadnja pandemija ali celo kriza, ki se bo pojavila.
  • Prilagajanje vplivom podnebnih sprememb na zdravje (junij 2020): Odzivanje na podnebne spremembe vključuje dvojni pristop, vključno z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov (blaženje) ter načrtovanjem in ukrepanjem za odpravo tistih posledic podnebnih sprememb, ki se jim ni mogoče izogniti (prilagajanje).
  • Preoblikovanje prihodnosti staranja (junij 2019): V Evropi in po svetu ljudje živimo dlje kot kdaj koli prej. To je eden največjih dosežkov preteklega stoletja, a prinaša tudi izzive za evropske družbe in EU kot celoto.
  • Glifosat (marec 2016): Glifosat je aktivna snov v fitofarmacevtskih sredstvih, ki se pogosto uporabljajo v Evropski uniji.
• Oceani:
  • Biorazgradljivost plastike (december 2020): Onesnaževanje s plastiko je svetovni problem in še vedno narašča. Vsako leto vedno več plastike konča v naravnem okolju, kar vzbuja zaskrbljenost glede tveganja za okolje, zdravje živali in ljudi.
  • Znanstveni pogled na mikroplastiko v naravi in ​​družbi (januar 2019): Najboljši razpoložljivi dokazi kažejo, da mikroplastika in nanoplastika ne predstavljata širokega tveganja za ljudi ali okolje, razen v majhnih žepih. Toda ti dokazi so omejeni in stanje bi se lahko spremenilo, če bi se onesnaževanje nadaljevalo s trenutno stopnjo.
  • Hrana iz oceanov (november 2017): Edini način, da iz oceana trajnostno pridobimo bistveno več hrane in biomase, je nabiranje morskih sadežev, ki so v povprečju z nižje trofične ravni, kot jih trenutno nabiramo.
• Znanost in znanstveno svetovanje:
  • UI v znanosti (april 2024): Umetna inteligenca ima potencial za revolucijo v znanstvenih odkritjih, pospešitev napredka raziskav, spodbujanje inovacij in izboljšanje produktivnosti raziskovalcev. EU mora izkoristiti priložnosti, ki jih to prinaša, in to pravočasno. Vendar se mora odzvati tudi na izzive in tveganja, povezana s to hitro razvijajočo se tehnologijo.
  • Osmišljanje znanosti za politiko v pogojih kompleksnosti in negotovosti (julij 2019): Oblikovalci politik zdaj bolj kot kdaj koli prej potrebujejo kakovostne znanstvene nasvete, da se lahko informirajo o svojih odločitvah, prav tista politična vprašanja, pri katerih je znanstveni prispevek najbolj potreben, so tista, pri katerih je znanost sama pogosto zapletena in negotova.
• Varnost:
  • Spletna varnost (marec 2017): To znanstveno mnenje vsebuje smernice o tem, kako izboljšati kibernetsko varnost v okviru enotnega evropskega digitalnega trga.
• Trajnostnost:
  • Trajnostna poraba hrane (junij 2023): Da bi Evropa dosegla svoje cilje glede zdravja in trajnosti, se mora spremeniti način proizvodnje in uživanja hrane.
  • Biorazgradljivost plastike v odprtem okolju (december 2020): Onesnaževanje s plastiko je svetovni problem in še vedno narašča. Vsako leto vedno več plastike konča v naravnem okolju, kar vzbuja zaskrbljenost glede tveganja za okolje, zdravje živali in ljudi.
  • Trajnostni prehranski sistem za Evropsko unijo (marec 2020): Hrana je v središču našega življenja. Bistvenega pomena je za naše preživetje in nas na edinstven način povezuje z našim naravnim in družbenim okoljem. Toda naš prehranski sistem je nevzdržen. Kako lahko zagotovimo prehransko varnost v prihodnosti, ne da bi z ljudmi ravnali nepošteno ali jih pustili za sabo?
  • Znanstveni pogled na mikroplastiko v naravi in ​​družbi (januar 2019): Najboljši razpoložljivi dokazi kažejo, da mikroplastika in nanoplastika ne predstavljata širokega tveganja za ljudi ali okolje, razen v majhnih žepih. Toda ti dokazi so omejeni in stanje bi se lahko spremenilo, če bi se onesnaževanje nadaljevalo s trenutno stopnjo.
  • Izboljšanje postopkov registracije fitofarmacevtskih sredstev v Evropi (junij 2018): Obstoječe evropske postopke registracije za fitofarmacevtska sredstva bi bilo mogoče izboljšati z znanstvenega vidika. Pomembno je, da mora biti regulativna ocena tveganja poštena, dosledna, pregledna in učinkovito posredovana, da se ohrani zaupanje javnosti.
  • Hrana iz oceanov (november 2017): Edini način, da iz oceana trajnostno pridobimo bistveno več hrane in biomase, je nabiranje morskih sadežev, ki so v povprečju z nižje trofične ravni, kot jih trenutno nabiramo.
• Tehnologija:
  • UI v znanosti (april 2024): Umetna inteligenca ima potencial za revolucijo v znanstvenih odkritjih, pospešitev napredka raziskav, spodbujanje inovacij in izboljšanje produktivnosti raziskovalcev. EU mora izkoristiti priložnosti, ki jih to prinaša, in to pravočasno. Vendar se mora odzvati tudi na izzive in tveganja, povezana s to hitro razvijajočo se tehnologijo.
  • Sistemski pristop k energetskemu prehodu v Evropi (junij 2021): Obstaja veliko možnih poti do ogljično nevtralne prihodnosti. Do leta 2050 ga je mogoče doseči, vendar je za to potrebno nujno ukrepanje.
  • Nove tehnologije za zajemanje in uporabo ogljika (maj 2018): Zajemanje in uporaba ogljika sta lahko del sheme krožnega gospodarstva, kjer se atomi ogljika reciklirajo in ponovno uporabljajo za nedoločen čas v daljšem časovnem obdobju. Ni pa niti nepogrešljiv element niti ni zadosten, da bi pomembno prispeval k blaženju posledic podnebnih sprememb.
  • Nove tehnike v kmetijski biotehnologiji (april 2017): Ta nasvet ponuja posodobljen znanstveni pregled novih kmetijskih biotehnologij v primerjavi z obstoječimi tehnikami.
  • Spletna varnost (marec 2017): To znanstveno mnenje vsebuje smernice o tem, kako izboljšati kibernetsko varnost v okviru enotnega evropskega digitalnega trga.

V pripravi (stanje maj 2024) pa sta naslednji dve poročili:

• Spreminjanje sončnega sevanja (še v delu – jeseni 2024): Spreminjanje sončnega sevanja je nameren in obsežen poseg v podnebni sistem Zemlje z namenom zmanjšati globalno segrevanje.
• Medsektorsko upravljanje na podlagi dokazov za “eno zdravje” v EU (še v delu – jeseni 2024): Skupina glavnih znanstvenih svetovalcev je bila pozvana, naj pripravi z dokazi podprta politična priporočila v podporo stališču EU o enem zdravju.

URL: https://scientificadvice.eu/