Kim J & Kang J (2022) Evaluating the efficiency of fog cooling for climate change adaptation in vulnerable groups: A case study of Daegu Metropolitan City, Building and Environment 217, 109120 – https://doi.org/10.1016/j.buildenv.2022.109120 – open access pdf

Abstract (povzetek):

V tej študiji je bil kvantitativno analiziran učinek hlajenja z meglo na zmanjšanje temperature in izvedena študija optimizacije postavitve za načrtovanje sistema hlajenja z meglo v metropolitanskem mestu Daegu. Najprej je bila s poskusom v zaprtih prostorih ugotovljena zasnova in preverjanje ene same enote za hlajenje megle. Drugič, na podlagi senzorja je bil izmerjen učinek zmanjšanja temperature nameščenega sistema za hlajenje z meglo in preverjen z analizo računske dinamike tekočin (Computational Fluid Dynamics – CFD), ki temelji na metodi končnega volumna (Finite Volume Method – FVM). Tretjič, zasnovana je bila numerična analiza optimalne ureditve hlajenja megle, ki je bila izvedena na območju Indongchon. Z numerično analizo so bili analizirani priročnik za načrtovanje znižanja temperature in modelne enačbe, ki jih lahko uporabljajo nosilci odločanja. Izmerjeno znižanje temperature in simulacijske vrednosti so imele visoko natančnost R² ≥ 0,8. Na podlagi preverjenega modela so bili zasnovani in analizirani scenariji A-D glede na ureditev hlajenja megle. Scenarij B, v katerem je bilo hlajenje megle postavljeno navpično na smer vetra, se je izkazal za najučinkovitejšega. V tem primeru je bilo mogoče povprečno temperaturo v prostoru, kjer je bilo nameščeno hlajenje z meglo, zmanjšati za 3,02 °C. Ugotovljeno je bilo tudi, da je učinkovitost večja, če je sistem za hlajenje z meglo nameščen v ozkih presledkih ≤5 m kot v širokih presledkih ≥10 m glede na smer vetra. Rezultati te študije so lahko v pomoč odločevalcem, vključno z oblikovalci mestne politike in načrtovalci, pri ocenjevanju možnega obsega zmanjšanja temperature in povečanja vlažnosti z uporabo hlajenja z meglo.