SAPEA (2026). SAPEA strategy on equality, diversity and inclusion. Munich: SAPEA. 41p. – https://doi.org/10.5281/zenodo.21890366 – free access article pdf – CC BY-4.0
Spletne strani Evropskega mehanizma za znanstveno svetovanje (angl. Scientific Advice Mechanism – SAM) predstavljajo strategijo SAPEA za enakost, raznolikost in vključenost (EDI), ki določa okvir za izboljšanje kakovosti znanstvenega svetovanja v Evropi. Organizacija si prizadeva sistemsko vključiti načela pravičnosti v vse faze svojega dela, od izbire strokovnjakov do komuniciranja z javnostjo. Strategija uvaja konkretne kvantitativne cilje za uravnoteženo zastopanost glede na spol, disciplino, geografsko poreklo in stopnjo kariere, s posebnim poudarkom na raziskovalcih na začetku in sredini poti. Poleg zgolj številčne prisotnosti načrt poudarja pomen vključujoče participacije, kjer varno okolje in transparentni procesi omogočajo upoštevanje različnih mnenj. Z vzpostavitvijo okvira za spremljanje in učenje želi SAPEA spodbuditi širši akademski ekosistem k odpravljanju strukturnih neenakosti. Izvajanje teh ciljev je predvideno v več fazah do leta 2028, kar zagotavlja odgovornost in nenehno izboljševanje znanstvenih prispevkov za oblikovanje politik.
Povzetek spletnih strani “Zakaj znanost ni nevtralna: pet presenetljivih spoznanj o prihodnosti evropskih znanstvenih nasvetov“.
Znanstveni nasveti niso le sterilna zbirka objektivnih dejstev, ki se neovirano prelijejo iz laboratorijev v vladne kabinete. So produkt človeških sistemov, ti sistemi pa neizogibno nosijo predpostavke o tem, čigavo znanje je legitimno. Ko se sprejemajo odločitve o podnebni krizi ali regulaciji umetne inteligence, osrednje vprašanje ni le, kateri podatki so na mizi, temveč: “Kdo je bil sploh povabljen, da stopi do te mize?”
Konzorcij SAPEA (Science Advice for Policy by European Academies), ki predstavlja več kot 120 evropskih akademij, je v svoji novi strategiji EDI (enakost, raznolikost in vključenost) prestopil prag običajne korporativne retorike. Namesto samohvale se je soočil z neprijetno resnico: znanstvena odličnost ni mogoča znotraj struktur, ki reproducirajo neenakost. SAPEA se je lotila demontaže lastne zapuščine, da bi zgradila verodostojnejši model prihodnosti.
1. Nevtralnost je mit: Znanost nosi sistemske predpostavke
Znanstveno svetovanje se pogosto napačno interpretira kot nevtralen prenos dokazov. Dr. Jennifer McMahon, predsednica delovne skupine SAPEA za EDI, opozarja, da je ta nevtralnost iluzorna. Sistemi, v katerih nastajajo nasveti, že vnaprej določajo parametre razprave.
“Znanstveno svetovanje ni nevtralno; proizvaja se znotraj sistemov, ki nosijo predpostavke o tem, čigavo znanje šteje, čigava vprašanja so vredna zastavljanja in čigavi glasovi sodijo v sobo.” — dr. Jennifer McMahon
Priznanje sistemskih neenakosti ni zgolj moralna drža, temveč metodološki nujni pogoj. Če ne naslovimo strukturnih ovir, ki so v preteklosti določale, kdo sme prispevati k odločitvam, tvegame kolektivno slepoto pri reševanju najkompleksnejših družbenih izzivov.
2. Ozko grlo se skriva v nominacijah, ne le v izbiri
Največja razpoka v sistemu se ne pojavi pri končni izbiri strokovnjakov, temveč “navzgor” – v fazi nominacij. Podatki razkrivajo surovo resnico o tem, koga nacionalne akademije sploh vidijo kot relevantnega strokovnjaka:
- Ženske: Med vsemi prejetimi nominacijami predstavljajo le 32,4 %.
- Raziskovalci na začetku kariere (ECR): Ti predstavljajo zanemarljivih 4,8 % vseh nominirancev.
- Vloga mladih akademij: Ključni razlog za nizko število nominacij mladih raziskovalcev je dejstvo, da le 5 % vseh nominacij pride s strani mladih akademij.
Čeprav SAPEA dosega nekatere cilje pri končni sestavi skupin (npr. 40,5 % raziskovalcev na začetku in sredini kariere), pa podrobnejši pogled razkrije pomanjkljivosti: delež raziskovalcev na čisti začetni stopnji (ECR) znaša le 6,6 %, kar je krepko pod zastavljenim ciljem 10 %. Brez korenite spremembe nominacijskih postopkov znotraj nacionalnih akademij bo bazen talentov ostal omejen na uveljavljene elite.
3. Tri plasti vključenosti: Od “kljukic” k dejanskemu vplivu
Da bi preprečili zgolj formalno izpolnjevanje kvot (box-ticking), strategija uvaja trislojni okvir spremljanja, ki meri globino participacije. Prisotnost v sobi še ne pomeni vpliva na odločitev.
- Prisotnost: Kdo je fizično ali digitalno vključen v delovno skupino?
- Sodelovanje: Kdo dejansko govori na sestankih in prispeva pisne dele dokumenta?
- Vključenost: Čigavi prispevki so dejansko spremenili končno znanstveno poročilo?
Prava vključenost zahteva pozornost do dinamike moči in zagotavljanje “psihološke varnosti”. To pomeni, da mora imeti mnenje mlajšega raziskovalca ali strokovnjaka iz manjše države moč, da preoblikuje končna priporočila, namesto da je le dopisano na rob dokumenta.
4. Zakaj je 40 % cilj za srednjo kariero strateška nujnost
Poseben fokus na raziskovalce na začetku in sredini kariere (EMCR) ni le vprašanje generacijske pravičnosti. Cilj 40,5 % za to skupino temelji na spoznanju, da so ti znanstveniki pogosto najbolje opremljeni za prinašanje svežih metodoloških pristopov in interdisciplinarnega razmišljanja.
Ti raziskovalci niso le “pomočniki” starejšim kolegom, temveč nosilci agilnosti, ki jo zahteva sodobna znanost. Strategija poudarja, da je njihova vključitev ključna za premagovanje institucionalne inertnosti, ki pogosto pesti tradicionalne akademske kroge.
5. Geografska pravičnost: Slovenija in Baltik v “senci”
SAPEA je dvignila ciljno zastopanost strokovnjakov iz t.i. “držav v širitvi” (Widening countries) z 18 % na 23 %. To ni le statistični popravek zaradi brexita, temveč odgovor na alarmantne podatke o digitalnem dosegu.
Analize namreč kažejo, da so strokovnjaki iz držav, kot so Slovenija, baltske države, Hrvaška in Romunija, v digitalnih formatih (podcasti, webinarji) praktično nevidni ali odsotni. Brez aktivnega prizadevanja za vključitev teh regij tvegame, da bodo evropske politike temeljile izključno na perspektivah zahodnih in severnih znanstvenih velesil, kar spodkopava legitimnost nasvetov za celotno celino.
Od kvot k vključujoči kulturi
Implementacija strategije EDI za SAPEA ni le vaja v skladnosti s pravili Evropske unije, temveč pogoj za to, da znanstveni nasveti sploh zdržijo težo odločitev, ki jih informirajo. Prava odličnost se rodi le tam, kjer se različna mnenja ne le slišijo, temveč aktivno iščejo in upoštevajo kot dragocen vir za zmanjševanje kolektivnih slepih peg.
Ali bi v celoti zaupali znanstvenemu nasvetu o globalnem izzivu, če bi vedeli, da so bili vsi strokovnjaki v sobi izobraženi na istih treh univerzah, pripadali istemu spolu in prihajali iz istih dveh držav? Raznolikost ni estetski dodatek znanosti – je njena ključna varovalka.
URL: https://scientificadvice.eu/reports/sapea-strategy-on-equality-diversity-and-inclusion/