Shugar DH et al. (2026) A 481-meter-high landslide-tsunami in a cruise ship–frequented Alaska fjord. Science 0, eaec3187 – https://doi.org/10.1126/science.aec3187 – University of Ljubljana access article pdf
Besedilo analizira katastrofalen zemeljski plaz, ki se je avgusta 2025 sprožil v aljaškem fjordu Tracy Arm in povzročil megacunami z izjemnim valom višine 481 metrov. Znanstveniki ugotavljajo, da je dogodek posledica taljenja ledenikov zaradi podnebnih sprememb, kar povzroča nestabilnost strmih gorskih pobočij. Raziskava izpostavlja pomen mikroseizmičnih opozorilnih signalov, ki so se pojavili pred zrušenjem, ter globalno zaznanih nihanj vodne gladine, imenovanih seši. Avtorji opozarjajo na naraščajoče tveganje za turistične križarke in lokalne skupnosti v arktičnih predelih. Študija služi kot ključen model za razumevanje povezanih naravnih nesreč in razvoj sistemov za zgodnje obveščanje v fjordih. Celovita analiza temelji na satelitskih posnetkih, terenskih meritvah in računalniškem modeliranju vodne dinamike.
Na spletni strani revije je na voljo tudi 46 sekund dolga animacija tsunamija, ki ga je povzročil zemeljski plaz v fjordu Tracy Arm. Vredno ogleda.
Abstract (povzetek):
Zgodaj zjutraj 10. avgusta 2025 je fjord Tracy Arm na Aljaski prizadel zemeljski plaz z obsegom več kot 64 × 106 m3. Plaz je bil posledica umikanja ledenika, ki so ga povzročile podnebne spremembe. Posledica tega je bil megatsunami z višino vala 481 m, ki je sledil začetnemu valovanju višine 100 m, ki se je gibalo s hitrostjo >70 m s−1. Plaz je sledil več dnevom mikroseizmičnosti, katere pogostost in jakost sta se povečevali do približno ene ure pred porušitvijo. Površinski plaz je povzročil globalno opazovane dolgoperiodne seizmične valove, ki so po velikosti ustrezali potresu z magnitudo 5,4. Dolgoperiodni (~66 s) globalni seizmični signal, ki ga je povzročilo dolgotrajno valovanje (angl. seiche), ujeto v fjord zaradi površinskega plazu, je trajal do 36 ur; to je že drugič, da je bila tako opazovano večdnevno valovanje. Glede na to, da območja fjordov vse pogosteje obiskujejo potniške ladje in da podnebne spremembe povečujejo verjetnost podobnih dogodkov, ta nepričakovani dogodek, ki se je komajda izognil katastrofi, poudarja naraščajoče tveganje zaradi zemeljskih plazov in cunamijev v obalnih okoljih.
Povzetek članka kot predstavitev z zdrski.