Fricker HA, Galton-Fenzi BK, Collelo Walker C et al. (2025) Antarctica in 2025: Drivers of deep uncertainty in projected ice loss. Science 387, 6734, 601-609 – https://doi.org/10.1126/science.adt9619 – University of Ljubljana access article pdf
Abstract (povzetek):
Antarktika je ključna sestavina zemeljskega podnebnega sistema, saj vpliva na globalno gladino morja, kroženje oceanov in planetarni albedo. Velike vrzeli v znanju o ključnih procesih, ki zajemajo ozračje, ocean, ledene plošče (angl. Ice sheet), njihove kamninske podlage, ledene police (angl. Ice shelf) in morski led (angl. Sea ice), povzročajo negotovosti v prihodnjih napovedih, kar ovira prilagajanje podnebnim spremembam in ocene tveganja strategij poseganja v led. Antarktični ledeni pokrov (angl. Antarctic ice sheet) bi lahko do leta 2100 prispeval k dvigu morske gladine za 28 centimetrov; če presežemo pragove segrevanja, ki povzročijo nestabilnost in njihov hiter umik, pa morda še več. V članku pregledamo nedavni napredek pri razumevanju spreminjajoče se stabilnosti robov ledenih plošč in opredelimo ključne procese, ki jih je treba še dodatno raziskati. Za napredek so potrebni satelitski podatki visoke ločljivosti, ciljno usmerjene terenske meritve, izboljšano modeliranje in izpopolnjena teorija. Večje naložbe in interdisciplinarno sodelovanje so bistvenega pomena za odkrivanje skritih procesov na Antarktiki in zmanjšanje negotovosti v prihodnjih napovedih.
(A) Prispevek Antarktičnega ledenega pokrova (AIS) k globalnemu dvigu morske gladine (SLR) za obdobje 2006-2018 v primerjavi s prispevki drugih virov. (B) Opazovani prispevek Antarktičnega ledenega pokrova (AIS) k globalnemu dvigu morske gladine (SLR) za obdobje 1992-2020 in predvideni prihodnji prispevek za leti 2100 in 2300 ob veliki negotovosti (vir: https://www.science.org/cms/10.1126/science.adt9619/asset/a57d5d02-9b04-4ec8-88cf-f84abd47b77e/assets/images/large/science.adt9619-f1.jpg).
(A) Spremembe debeline Antarktičnega ledenega pokrova (AIS) za obdobje 2003-2019 iz satelitskih laserskih altimetrijskih meritev Ice Cloud and land Elevation Satellite (ICESat) in ICESat-2 ter debeline morskega ledu za januar 2020 iz ICESat-2.
(B) Značilnosti, povezane s procesi, ki delujejo na dinamičnih ledenih robovih Antarktičnega ledenega pokrova (AIS) na različnih prostorskih in časovnih lestvicah (preglednica levo spodaj na sliki). (vir: https://www.science.org/cms/10.1126/science.adt9619/asset/01a42a0a-67bb-445d-874e-47fa9707e98c/assets/images/large/science.adt9619-f2.jpg).
(A) Lomljenje (odflamljanje ledenih plošč) je neenakomeren proces, pri katerem se led lomi z izhodnih ledenikov in ledenih polic, od velikih mizastih ledenih gora (angl. Tabular iceberg), ki se lomijo vsakih nekaj desetletij, do pogostejših manjših ledenih gora in popolnega razpada.
(B) Taljenje ledenika ob dnu (angl. Basal melt) je neprekinjen proces, ki ga v veliki meri poganja kroženje morske vode na nivoju celotne morske votline pod ledenikom, ki jo nadzirajo geometrija votline (vključno z ledeniškim narivanjem in naklonom spodnje površine ledu ter obliko morskega dna) in dolgoročne spremembe oceanskih razmer v smeri proti odprtemu oceanu od ledene fronte; procesi na mezo nivoju (kot so morski vrtinci, fronte in plimovanje), ki nadzirajo način vstopa oceanske toplote v ledeniško morsko votlino; in procesi na manjše, nivoju (kot sta turbulenca in konvekcija) Oznake: CDW (Circumpolar Deep Water)- cirkumpolarna globoka voda; DSW (Dense Shelf Water) – gosta voda pod polico; mCDW (modified Circumpolar Deep Water) – modificirana cirkumpolarna globoka voda (vir: https://www.science.org/cms/10.1126/science.adt9619/asset/4b3563e8-fe74-4c85-8762-9180ad96efef/assets/images/large/science.adt9619-f3.jpg).
Spremembe morske gladine v oceanu, tudi zaradi plimovanja, lahko premaknejo točko odlepljanja ledene police (GL) za več kilometrov na območju stika ledenika s kamninsko podlago (GZ) (od GLlow do GLhigh). Procesi, ki potekajo v območju podlage ledenika (GZ) in okoli njega ter jih poganjajo interakcije med ledom, kamninsko podlago, sedimenti, subglacialno hidrologijo in oceanom, se lahko spreminjajo v kratkih prostorskih in časovnih razdaljah. Plimovanje lahko črpa relativno toplo morsko vodo kilometre v notranjost kontinenta, kar pospešuje taljenje na območju in gorvodno od območja odlepljanja ledenika od kamninske podlage (GZ). Subglacialni vodni tok iz dna ledenega pokrova v ocean preko območja stika ledenika s podlago (GL) lahko prav tako okrepi bazično taljenje ledenika na območju stika s podalgo (GZ), kar lahko privede do razvoja bazičnih kanalov, ki so v satelitski altimetriji vidni kot površinske depresije na ledeni polici. Dotok sedimentov v morsko votlino pod ledeno polico lahko poveča stabilnost točke odlepljanja ledene police od kamninske podlage (GL). Vse te interakcije lahko vplivajo na dolgoročno dinamiko ledu. Slika ni v merilu.
(vir: https://www.science.org/cms/10.1126/science.adt9619/asset/3484e375-b97a-4d0d-aca5-6bcd2591e950/assets/images/large/science.adt9619-f4.jpg).
Podrobnosti o podnebnih spremembah na Antarktiki lahko preberemo tudi v obširnem prispevku na Wikipedii.