Strauss BH, Kulp SA, Rasmussen DJ, Levermann A (2021) Unprecedented threats to cities from multi-century sea level rise. Environmental Research Letters 16(11), 114015 – https://doi.org/10.1088/1748-9326/ac2e6b – open access document pdf – CC BY 4.0

Abstract (povzetek):

Del izpustov ogljikovega dioksida, ki jih povzroča človek, bo v ozračju ostal več sto let, kar bo povzročilo dvig temperatur in gladine morja po vsem svetu. Zdi se, da politike in ukrepi večine držav za zmanjšanje izpustov ne upoštevajo te dolgoročne grožnje, saj skupaj kažejo na razširjeno trajno poplavljanje številnih razvitih območij. Na podlagi najsodobnejših novih podatkov o svetovni nadmorski višini in prebivalstvu smo pokazali, da bi se moralo po scenarijih visokih emisij, ki bi povzročili segrevanje za 4 ∘C in povprečno predvideno dvigovanje povprečne svetovne morske gladine za 8,9 m v obdobju približno 200 do 2000 let, vsaj 50 velikih mest, večinoma v Aziji, braniti pred svetovno neprimerljivo stopnjo izpostavljenosti, če je to izvedljivo, ali pa se soočiti z delno ali skoraj popolno izgubo obstoječega območja. Na nacionalni ravni imajo Kitajska, Indija, Indonezija in Vietnam, ki so v zadnjem času vodilni na svetovni ravni pri gradnji premogovnih elektrarn, poleg Bangladeša največje sodobno prebivalstvo, ki zaseda zemljišča pod predvideno črto visoke plime. To merilo, ki temelji na številu prebivalcev, uporabljamo kot grobo merilo za potencialno izpostavljenost pretežno nepremičnega grajenega okolja, ki uteleša kulture in gospodarstva, kakršna obstajajo danes. Na podlagi srednjih napovedi višine morske gladine bi se vsaj ena velika država na vseh celinah razen Avstralije in Antarktike soočila z izjemno veliko izpostavljenostjo: vsaj desetina in do dve tretjini sedanjega prebivalstva bi živelo na zemljišču, ki je pod mejo plime. Številnim majhnim otoškim državam grozi skoraj popolna izguba. Črta visoke plime bi lahko segla nad ozemlje, kjer živi kar 15 % sedanjega svetovnega prebivalstva (približno ena milijarda ljudi). Nasprotno pa bo izpolnitev najbolj ambicioznih ciljev Pariškega podnebnega sporazuma verjetno zmanjšala izpostavljenost za približno polovico in morda preprečila globalne varstvene zahteve brez primere za vsako obalno velemesto, ki presega 10 milijonov sedanjih prebivalcev.

URL: https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1748-9326/ac2e6b