Richardson JL, McCoy EP, Parlavecchio N et al. (2025) Increasing rat numbers in cities are linked to climate warming, urbanization, and human population. Science Advances 11, eads6782 – https://doi.org/10.1126/sciadv.ads6782 – open access article pdf – CC BY 4.0
Abstract (povzetek):
Mestne podgane so komenzalni škodljivci, ki uspevajo v mestih, saj izkoriščajo vire, ki spremljajo veliko število ljudi. Ugotavljanje dolgoročnih trendov števila podgan in tega, kako na jih vplivajo okoljske spremembe, je ključnega pomena za razumevanje njihove ekologije ter predvidevanje prihodnjih ranljivosti in potreb po ublažitvi posledic. Za oceno trendov populacij podgan uporabljamo podatke o javnih pritožbah in inšpekcijskih pregledih iz 16 mest po vsem svetu. V enajstih od 16 mest (69 %) se je število podgan znatno povečalo, vključno z Washingtonom, New Yorkom in Amsterdamom. Le v treh mestih se je število zmanjšalo. V mestih, kjer se je temperatura sčasoma bolj zvišala, se je število podgan še bolj povečalo. Tudi v mestih z gostejšim človeškim prebivalstvom in večjo urbanizacijo se je število podgan povečalo. Toplejše temperature in več ljudi, ki živijo v mestih, morda podaljšujejo obdobja sezonske aktivnosti in dostopnost hrane za mestne podgane. Mesta bodo morala biološke vplive teh spremenljivk vključiti v prihodnje strategije upravljanja.
Trendi naraščanja števila podgan so povezani s povprečnim povišanjem temperature v posameznem mestu nad dolgoročnimi izhodiščnimi povprečnimi temperaturami (r2 = 0,478, P = 0,003). Vsaka podatkovna točka predstavlja eno svetovno mesto, velikost vsake točke pa ustreza gostoti človeške populacije v tem mestu, ki je prav tako povezana s trendom števila podgan (r2 = 0,29, P = 0,031) (vir: https://www.science.org/cms/10.1126/sciadv.ads6782/asset/1d506f90-7791-44d5-bf24-a274e659d751/assets/images/large/sciadv.ads6782-f3.jpg).
Trendi naraščanja števila podgan so povezani z deležem vegetacije v površini mesta (podatki za leto 2020: r2 = 0,346, P = 0,017), kar je približek stopnje urbanizacije. Vsaka podatkovna točka predstavlja eno svetovno mesto, velikost vsake točke pa ustreza količini zelene površine, ki je bila izgubljena med letoma 1992 in 2020, kar je merilo stopnje urbanizacije in je bilo prav tako povezano s trendom števila podgan (r2 = 0,268, P = 0,04). (vir: https://www.science.org/cms/10.1126/sciadv.ads6782/asset/da311709-40fc-40b8-be57-d002fbe60e4a/assets/images/large/sciadv.ads6782-f4.jpg).
