OECD (2024) How’s Life? 2024: Well-being and Resilience in Times of Crisis. Paris: OECD Publishing, 107p. – https://doi.org/10.1787/90ba854a-en – open access document pdf – CC BY 4.0
Abstract (povzetek):
Poročilo OECD Kako je z življenjem? ocenjuje, ali se življenje ljudi v državah OECD izboljšuje ter ali je napredek trajnosten in vključujoč. V šesti izdaji (za leto 2024) so predstavljeni najnovejši podatki iz več kot 80 kazalnikov, ki zajemajo trenutne rezultate blaginje, neenakosti in vire za prihodnjo blaginjo. Srednjeročne trende na področju rezultatov blaginje poročilo primerja z razvojem po letu 2019, da bi razumeli vpliv pandemije COVID-19 in krize življenjskih stroškov ter opisali opozorilne znake, ki zahtevajo pozornost politike. Medtem, ko so vladni posegi za odpravo gospodarskih posledic teh šokov prispevali k odpornosti povprečnih dohodkov in zaposlitvenih rezultatov, so pritiski življenjskih stroškov, ki se kažejo v stanovanjskih stroških in finančni negotovosti, o kateri ljudje poročajo sami, za številna gospodinjstva še vedno veliki. Hkrati se pojavljajo opozorilni znaki pri kritičnih neekonomskih vidikih blaginje – predvsem pri zdravju, subjektivnem počutju in socialni povezanosti. Neenakosti v blaginji med skupinami prebivalstva so velike. Čeprav se je večina razlik v blaginji po starosti in spolu v zadnjem desetletju zmanjšala, se je to v nekaterih primerih zgodilo zato, ker so se rezultati za mlajše ljudi in moške sorazmerno bolj poslabšali. Veliko več ukrepov je potrebnih tudi za ohranitev današnjega blagostanja prihodnjih generacij, zlasti pri boju proti podnebnim spremembam.
Executive Summary (izvršni povzetek):
Pozitivni trendi pri dohodkih in zaposlitvenih rezultatih, vendar opozorilni znaki pri stanovanjskih stroških in samooceni finančnega blagostanja
Pandemija COVID-19 in kriza življenjskih stroškov sta močno zamajala gospodarstva in življenja ljudi. Zahvaljujoč obsežnim vladnim posegom za odpravo gospodarskih učinkov teh sestavljenih kriz, zlasti za blaženje finančnih šokov za gospodinjstva in podjetja, so se dohodki in rezultati zaposlovanja izkazali za odporne: povprečni razpoložljivi dohodki gospodinjstev so se realno ohranili in do leta 2022 v nobeni državi OECD niso bistveno padli pod raven pred COVIDom, po padcu v prvih šestih mesecih leta 2020 pa je bila povprečna stopnja zaposlenosti v OECD do prvega četrtletja leta 2024 na zgodovinsko visoki ravni.
Hkrati po več letih gospodarske negotovosti ostajajo pritiski na življenjske stroške za številna gospodinjstva, zlasti za najranljivejše, precejšnji. Od leta 2019 se je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki, ki so preobremenjena s stanovanjskimi stroški, povečal v tretjini držav OECD, do leta 2023 pa je ena od 11 oseb v evropskih državah OECD izjavila, da si ne more privoščiti primerno toplega stanovanja, kar je več kot leta 2019, ko je bila to ena od 14 oseb. V desetletju pred pandemijo se je povprečni delež ljudi, ki pravijo, da imajo težave s preživetjem, v državah OECD znatno zmanjšal, in sicer s 30 % na 19 %. Ta napredek se je zdaj močno upočasnil in skoraj vsak peti prebivalec je leta 2023 še vedno trdil, da ima finančne težave.
Omejena odpornost ali poslabšanje kritičnih neekonomskih vidikov blaginje od leta 2019.
Kriza v zadnjih štirih letih je negativno vplivala tudi na kakovost življenja ljudi, predvsem na njihovo zdravje. Zaradi prevelikega števila smrtnih primerov med COVID-19 se je povprečna pričakovana življenjska doba v državah OECD skrajšala za skoraj pol leta. Hkrati se je trajno zmanjševanje povprečnega števila smrtnih primerov v državah OECD zaradi samomora, akutne zlorabe alkohola in prevelikega odmerka drog (t. i. “smrti iz obupa”) v letih pred letom 2019 od takrat nenadoma ustavilo.
Po pandemiji so se pojavili tudi negativni trendi v počutju ljudi glede njihovega življenja in kakovosti njihovih odnosov. Leta 2023 je skoraj 30 % ljudi doživljalo veliko fizično bolečino, pri čemer se je v dveh petinah držav OECD število občutno povečalo glede na raven pred pandemijo. Podobno so se v zadnjih štirih letih v številnih državah OECD poslabšali občutki zaskrbljenosti in žalosti, trendi zadovoljstva z življenjem pa so bili različni. Leta 2023 se je delež ljudi, ki so se počutili osamljene, v državah OECD gibal med 4 in 14 %.
Neenakosti v blaginji ostajajo izrazite, čeprav so se nekatere razlike zmanjšale.
Osredotočanje zgolj na povprečne rezultate lahko prikrije neenakosti v okoliščinah in izkušnjah ljudi in dejansko obstajajo velike razlike v blaginji med skupinami prebivalstva. Medtem ko so moški v državah OECD pri večini rezultatov na trgu dela uspešnejši od žensk, je pri njih večja verjetnost, da postanejo žrtve umorov ali umrejo zaradi samomora ali prevelikega odmerka drog. Mlajši ljudje so običajno relativno uspešnejši, ko gre za zdravje, subjektivno blaginjo in družbeno povezanost, medtem ko imajo odrasli srednjih let večjo verjetnost, da bodo zaposleni in se bodo počutili varnejše, starejši pa bolj zaupajo svoji vladi. Osebe s terciarno izobrazbo so sistematično v boljšem položaju kot njihovi vrstniki z nižjo izobrazbo. To ne velja le za zaposlitvene rezultate, pri katerih so razlike v izobrazbi dobro ugotovljene, ampak tudi za nematerialne vidike dobrega počutja: v primerjavi s povprečjem prebivalstva imajo ljudje s terciarno izobrazbo 1,5-krat manj možnosti, da bodo osamljeni, in 1,3-krat manj možnosti, da bodo občutili fizične bolečine.
V zadnjem desetletju so se razlike v blaginji med spoloma in starostjo večinoma zmanjšale. V nekaterih primerih se je to zgodilo zato, ker so se izboljšali rezultati in so jih dohitele primerjalno bolj prikrajšane skupine: od leta 2010 se je na primer delež žensk, ki se počutijo varne, ko ponoči hodijo same, povečal hitreje kot delež moških, izboljšanje stopnje dolgoročne brezposelnosti mladih pa se je podvojilo v primerjavi s starejšimi starostnimi skupinami. V drugih primerih pa so se razlike zmanjšale, ker so se rezultati poslabšali, zlasti za tiste, ki so bili (prej) na boljšem: starostne razlike v subjektivnem počutju in socialni povezanosti so se zmanjšale, ker so se ti vidiki življenja pri mlajših najbolj relativno zmanjšali. Razlike med spoloma pri občutkih skrbi, bolečine in osamljenosti so se zmanjšale, ker so se ti rezultati poslabšali zlasti pri moških.
Prednostno obravnavanje trajnosti v naravnih, gospodarskih in družbenih sistemih je ključnega pomena.
Za ohranitev današnjega blagostanja prihodnjih generacij je potrebno veliko bolj odločno ukrepanje. Čeprav so številne vlade držav OECD pospešile ukrepanje na področju podnebnih sprememb, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ne zadošča za zajezitev globalnega segrevanja. V povprečju je bil leta 2023 vsak sedmi prebivalec držav OECD izpostavljen ekstremni vročini, vodni stres pa je v polovici držav OECD z razpoložljivimi podatki opredeljen kot “srednje močan”. Napredek na področju stopnje recikliranja in vzpostavljanja zaščitenih območij se je od leta 2019 upočasnil. Medtem indeks ogroženih vrst na rdečem seznamu kaže, da so se tveganja za biotsko raznovrstnost v večini držav OECD povečala tako srednjeročno kot kratkoročno.
Tudi gospodarski in socialni kapital kažeta znake obremenitev. Na primer, neenakosti v finančni neto vrednosti vlade med državami so se od leta 2019 povečale, leta 2023 pa je v povprečju 48 % ljudi v OECD izjavilo, da zaupa svoji nacionalni vladi, kar je večji delež kot pred pandemijo, vendar se je zmanjšal z najvišje vrednosti v prvih letih krize COVID-19.
Osredotočenost na dobro počutje lahko pomaga pri krmarjenju v vse bolj zapletenem svetu.
Kot kažejo ugotovitve tega poročila, je zanašanje na posamezne kazalnike za oceno okrevanja po krizi in spremljanje gospodarskega sistema – ali celo rezultatov političnih odločitev – nepopolna slika. Upoštevanje vrste gospodarskih, socialnih in okoljskih rezultatov lahko pomaga usmeriti vladne ukrepe tja, kjer so najbolj potrebni. To pomeni, da je treba še naprej blažiti dohodkovne in zaposlitvene šoke, hkrati pa resno upoštevati učinke krize življenjskih stroškov, ki se kažejo v stanovanjskih stroških in merilih finančne negotovosti, obravnavati nematerialne vidike življenja ljudi, ki kažejo jasne znake poslabšanja, in dajati prednost vprašanjem trajnosti. Pomeni tudi razvoj orodij in postopkov za sistematično upoštevanje dokazov o blaginji pri političnih odločitvah, vključno z določanjem strateških ciljev, ocenjevanjem kompromisov in sinergij pri ocenjevanju politike in vrednotenju učinka ter informiranjem o dodeljevanju sredstev. Uporaba bolj večdimenzionalnega, v ljudi usmerjenega in v prihodnost usmerjenega pristopa bo še posebej pomembna pri obravnavanju velikih družbenih sprememb, od staranja prebivalstva do globoke strukturne preobrazbe zaradi digitalizacije in umetne inteligence ter že zelo realne grožnje podnebnih sprememb. Vsi ti vplivi so kompleksni in interaktivni ter imajo širok spekter posledic za ljudi, zato so nujni celoviti dokazi o gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkih ter dobro usklajeni odzivi politike.
Na voljo je tudi kratek politični dokument: OECD (2024) In Brief: How’s Life? 2024. Paris: OECD Publishing, 14p. – open access document pdf
Na spletu so na voljo tudi vsi podatki v posebni podatkovni bazi, na osnovi katetih OECD objavlja svoja poročila: OECD (n.d.) How’s Life? Well-being Database – http://data-explorer.oecd.org/s/fu
Prejšnja poročila How’s Life? so tudi na voljo: 2020, 2017, 2015, 2013 in 2011.
URL: https://www.oecd.org/en/publications/how-s-life-2024_90ba854a-en/full-report.html