Prispevek na spletnem portalu World Resources Institute poroča o poslabšanju gozdnih požarov, ki so v zadnjih dveh desetletjih uničili dvakrat več drevesnega pokrova kot prej. Analiza podatkov Univerze v Marylandu kaže, da se površina, ki jo uničijo požari, letno poveča za 5,4 %. Glavni vzrok so podnebne spremembe, ki povzročajo vročinske valove in sušo, kar ustvarja pogoje za lažje širjenje požarov. Požari so vse bolj pogosti v borealnih, tropskih in zmernih gozdovih, kar ima uničujoče posledice za okolje in gospodarstvo. Za zmanjšanje gozdnih požarov je nujno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in izboljšati odpornost gozdov.

Glavne teme in ključne ugotovitve prispevka:

1. Povečanje obsega požarov:

• Gozdni požari so postali bolj razširjeni in danes uničijo vsaj dvakrat več gozdne pokritosti kot pred dvema desetletjema.
• V obdobju od 2001 do 2023 se je območje, ki so ga zajeli požari, povečalo za približno 5,4 % na leto.
• Gozdni požari so leta 2023 povzročili za skoraj 6 milijonov hektarjev več izgube drevesne pokritosti na leto kot leta 2001 – gre za območje, ki je približno veliko kot Hrvaška.
• Leta 2023 je zgorelo skoraj 12 milijonov hektarjev, kar je območje, veliko kot Nikaragva, s čimer je bil presežen prejšnji rekord za približno 24 %.
• Požari predstavljajo vse večji delež globalne izgube drevesne pokritosti. Leta 2001 so predstavljali približno 20 %, zdaj pa že okoli 33 %.

2. Merjenje izgub drevesne pokritosti:

• Raziskovalci na Univerzi v Marylandu so uporabili satelitske posnetke Landsat za kartiranje območij drevesne pokritosti, izgubljene zaradi požarov, ki nadomestijo rastje (požari, ki uničijo večino nadzemnega rastja v gozdu).
• Analiza se osredotoča na požare, ki imajo dolgoročne posledice na strukturo gozda in kemijo tal, ne pa na požare, ki povzročajo ekološke koristi.

3. Vpliv podnebnih sprememb:

• Podnebne spremembe so eden glavnih dejavnikov povečanja požarne aktivnosti v gozdni krajini.
• Ekstremni vročinski valovi so danes že petkrat bolj verjetni kot pred 150 leti.
• Višje temperature izsušujejo pokrajino in ustvarjajo idealno okolje za večje in pogostejše gozdne požare.
• Ko gozdovi gorijo, sproščajo ogljik, shranjen v drevesih in tleh, kar dodatno poslabšuje podnebne spremembe.
• “Ta povratna zanka, skupaj s širjenjem človekovih dejavnosti na gozdnata območja, poganja velik del povečanja požarne aktivnosti, ki jo opažamo danes.”

4. Vpliv na borealne gozdove:

• Približno 70 % izgube drevesne pokritosti zaradi požarov med letoma 2001 in 2023 je nastalo v borealnih regijah.
• V teh regijah se je izguba drevesne pokritosti zaradi požarov povečevala za približno 138.000 hektarjev na leto (približno 3,6 %).
• Severne regije se segrevajo hitreje, kar prispeva k daljšim požarnim sezonam in večjim požarnim območjem.
• Leta 2021 je Rusija zabeležila 5,4 milijona hektarjev izgube zaradi požara, kar je največ v zadnjih 23 letih.
• Leta 2023 so v Kanadi rekordni požari uničili skoraj 7,8 milijona hektarjev drevesne pokritosti, kar je približno 6-krat več kot znaša letno povprečje.
• Borealni gozdovi hranijo 30-40% vsega kopenskega ogljika, vendar se zaradi spreminjajočega podnebja in požarne aktivnosti talni ogljik sprošča.
• “V Kanadi so gozdovi zgoreli, sprostili skoraj 3 milijarde ton ogljikovega dioksida v ozračje – približno enako količini ogljika, ki jo je Indija (tretji največji onesnaževalec na svetu) ustvarila z uporabo fosilnih goriv leta 2022.”
• Gozdovi se lahko zaradi pogostejših požarov spremenijo iz ponora ogljika v vir izpustov.

5. Vpliv na tropske gozdove:

• V tropskih gozdovih požari niso del naravnega ekološkega cikla, vendar se tudi tam njihovo število in obseg povečujeta.
• Izguba drevesne pokritosti zaradi požarov se je povečala za približno 41.500 hektarjev na leto (približno 9%).
• Širjenje kmetijstva in krčenje gozdov povečujeta ranljivost tropskih gozdov na požare.
• El Niño dogodki dodatno povečujejo tveganje za gozdne požare v tropih.
• Požari v tropih so skoraj vedno posledica človekovih dejavnosti, ne naravnih dejavnikov.
• “Med obdobjem suše lahko namerni požari nenamerno uidejo z na novo očiščenih polj in se razširijo na okoliške gozdove.”
• V Boliviji sta kmetijstvo in suša povzročila znatno povečanje izgube drevesne pokritosti zaradi požarov.
• Požari v Amazoniji prispevajo k povečanim izpustom ogljika, kar nakazuje, da bi se lahko Amazonka preoblikovala v neto vir ogljika.

6. Vpliv na zmerne in subtropske gozdove:

• V preteklosti so požari v zmernih in subtropskih gozdovih uničili manj površin kot v borealnih in tropskih gozdovih, vendar se tudi tam povečujejo za 34.300 hektarjev na leto (približno 5,3%).
• Podnebne spremembe, vročinski valovi in suše spodbujajo povečanje požarne aktivnosti v teh regijah, zlasti v Sredozemlju.
• Spremembe rabe zemljišč, opuščanje kmetijskih zemljišč in širjenje vnetljivih drevesnih vrst prispevajo k požarnemu tveganju.
• V ZDA se naravna območja hitro spreminjajo v “vmesnike med divjino in urbanim okoljem”, kar povečuje tveganje za požare.
• Tako letni stroški kot tudi število smrti zaradi gozdnih požarov v ZDA so se v zadnjih štirih desetletjih povečali.

7. Rešitve za zmanjšanje gozdnih požarov:

• Vzroki za povečanje gozdnih požarov so kompleksni in se razlikujejo glede na geografsko lego.
• “Ni rešitve za zmanjšanje požarne aktivnosti na zgodovinske ravni brez drastičnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prekinitve povratne zanke ogenj-podnebje.”
• Potrebne so hitre preobrazbe v vseh sistemih za blaženje podnebnih sprememb.
• Pomembno je tudi izboljšanje odpornosti gozdov, ustavitev krčenja gozdov ter omejitev bližnjega kurjenja.
• Potrebno je vključevanje strategij za blaženje požarnega tveganja v strategije upravljanja gozdov.
• Spremljanje požarne aktivnosti s pomočjo podatkov lahko pomaga pri razvoju ciljanih odzivov.

Zaključek: Povečanje gozdnih požarov je resen globalni problem, ki je tesno povezan s podnebnimi spremembami in človekovimi dejavnostmi. Nujno je sprejeti celovite strategije, ki vključujejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšanje upravljanja gozdov in nadzor požarne aktivnosti, da bi zaščitili gozdove, ljudi in planet.

Požari in podnebna povratna zanka (spodnja slika):
– Naraščajoče emisije ogljika spodbujajo podnebne spremembe ter povzročajo vse bolj vroče in sušne razmere.
– Vroče in bolj suhe razmere izsušijo gozdove in jih naredijo bolj dovzetne za požare.
– Z daljšimi obdobji požarov, pogostejšimi in intenzivnejšimi požari gorijo večja območja.
– Emisije ogljika zaradi požarov se povečujejo, ko gorijo večja območja.

URL: https://www.wri.org/insights/global-trends-forest-fires