Vlada Republike Slovenije je na svoji 108. redni seji dne 19. junija 2024 sprejela prvo Nacionalno strategijo intelektualne lastnine do leta 2030 in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) naložila, da v sodelovanju z ostalimi organi pripravi akcijski načrt za izvajanje strategije. S tem Slovenija dodatno prepoznava vlogo intelektualne lastnine pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti in deljenju znanja ter pomen njenega strateškega upravljanja.
Priprava strategije je temeljila na Analiza stanja na področju intelektualne lastnine v Sloveniji, ki jo je za Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER).
Analiza je med drugim pokazala na šibko zavedanje pomena intelektualne lastnine v gospodarstvu in javnem sektorju. Majhna in srednje velika podjetja se z varovanjem in trženjem intelektualne lastnine večinoma ne ukvarjajo ciljno. Prav tako v Sloveniji ni zadostne ozaveščenosti o tem področju, kar vpliva na omejeno spoštovanje pravic intelektualne lastnine v splošni javnosti. Ugotovljena je bila tudi odsotnost vsebin s področja intelektualne lastnine na vseh ravneh šolanja (za namen ozaveščanja) ter tudi v visokošolskem izobraževanju (strokovna znanja), s čimer je povezano tudi ugotovljeno pomanjkanje ustreznih kompetenc s področja intelektualne lastnine v gospodarstvu in javnem sektorju.
Za odpravo teh ugotovljenih šibkosti v slovenskem sistemu pravkar sprejeti strateški dokument v obliki Nacionalne strategije intelektualne lastnine do leta 2030 vključuje tri strateške cilje:
- Okrepitev okolja za učinkovito ustvarjanje, razvoj, varstvo in upravljanje intelektualne lastnine,
- Povečanje ozaveščenosti in znanja o intelektualni lastnini,
- Krepitev vloge intelektualne lastnine v zasebnem in javnem sektorju ter v družbi nasploh.