UMAR (2025) Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in raziskave, 193 str. – prostodostopno besedilo dokumenta pdf UMAR (2025) Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 – Statistična priloga. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in raziskave, 34 str. – prostodostopno besedilo […]
Spletne strani Evropske komisije se osredotočajo na obrambno politiko Evropske unije, poudarjajoč potrebo po okrepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti v luči nedavnih dogodkov. Navaja ključne cilje, kot so povečanje konkurenčnosti evropske obrambne industrije, pomoč državam članicam pri obnovi in preoblikovanju oboroženih sil ter razvoj enotnega trga za obrambne proizvode. Predstavljeni so različni programi in pobude, kot so Evropski obrambni sklad in Akt o […]
Moreno-Rodenas A, Verbist K, Mertens A et al. (2025) Applications of artificial intelligence for water management. Paris: UNESCO, 118p. – https://doi.org/10.54677/VGVL7976 – open document pdf – CC BY-SA 3.0 IGO Short Summary (kratki povzetek): Umetna inteligenca kot orodje za izkoriščanje trajnostnega upravljanja z vodnimi viri Pojav vse zmogljivejših tehnologij umetne inteligence (AI) spreminja tehnično pokrajino […]
Leslie M (2025) Open-Source Artificial Intelligence — How Open? How Safe? Engineering 47, 8-10 – https://doi.org/10.1016/j.eng.2025.03.002 – open access article pdf – CC BY-NC-ND 4.0 Spodaj podajamo kratek povzetek članka z naslovom “Odprtokodna umetna inteligenca — kako odprta? Kako varna?”, ki obravnava naraščajoča nesoglasja glede transparentnosti in regulacije umetne inteligence (UI). Članek raziskuje kritično vprašanje, […]
Leslie M (2025) Climate Change Hammers Hydropower. Engineering 47, 11-13 – https://doi.org/10.1016/j.eng.2024.10.003 – open access article pdf – CC BY-NC-ND 4.0 Članek v reviji Engineering v rubriki News & Highlights osvetljuje kritično križišče med globalnim naraščanjem hidroenergije kot nizkoogljičnega vira električne energije in naraščajočimi negativnimi vplivi podnebnih sprememb na njeno zanesljivost in zmogljivost. Čeprav hidroenergija […]
Bourzac K (2025) The Anthropocene Is Dead—Long Live the Anthropocene. Engineering 47, 6-7 – https://doi.org/10.1016/j.eng.2025.03.003 – open access article pdf – CC BY-NC-ND 4.0 Glavne teme v prispevku: Najpomembnejše ideje in dejstva v prispevku: URL: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2095809925001195
Chakrabortty R, Ali T, Pal T et al. (2025) Climate Change and Land Use Dynamics: Modeling Soil Erosion Scenarios to Achieve Sustainable Development Goals. Earth Systems and Environments, On-line first – https://doi.org/10.1007/s41748-025-00631-0 – Abstract (povzetek): Erozija tal (angl. Soil erosion) ima učinke “na kmetiji” in “zunaj nje”. Zmanjšana globina tal na kmetiji lahko zmanjša produktivnost zemlje, medtem ko […]
Prispevek na spletnih straneh Battery Tech Online o predstavitvi in množični proizvodnji CATL-ove (Contemporary Amperex Technology Co. Limited – CATL) nove natrijevo-ionske baterije Naxtra, s poudarkom na njenih prednostih v smislu varnosti, vzdržljivosti, delovanja pri nizkih temperaturah in primerljivosti z LFP baterijami. Članek omenja tudi druge teme s področja baterij in električnih vozil. Pet v naslovu […]
Prispevek na spletnem portalu CarNewsChina.com v rubriki o električnih vozilih opisuje predstavitev novih modelov električnih vozil na sejmu Auto Shanghai 2025, ki so združljivi s sistemom menjave baterij Choco-SEB podjetja CATL (angl. Contemporary Amperex Technology Co., Limited). Poročilo podrobno navaja deset novih modelov petih velikih kitajskih proizvajalcev avtomobilov, ki podpirajo to tehnologijo, kar poudarja prizadevanja za standardizacijo in širšo uporabo sistema menjave baterij. […]
Prispevek na spletnem portalu BBC News o novi gradnji predfabriciranega predora Fehmarn Belt pod Baltskim morjem med Dansko in Nemčijo, ki je izjemen inženirski podvig, ki bo s skrajšanjem časa potovanja in izboljšanjem povezav povezala Skandinavijo s preostalo Evropo. Predor bo dolg 18 km in bo najdaljši predfabricirani cestni in železniški predor na svetu. Sestavljen bo iz 90 posameznih elementov, ki bodo […]
© Sustainability 2026. Powered by WordPress