Prispevek na spletnem portalu Global Efficiency Intelligence, vodilnega podjetja za svetovanje na področju dekarbonizacije industrije in tržne raziskave, o posebni študiji na temo zelenega cementa in zelenega betona.

Povzetek:

Industrija cementa in betona je ena največjih globalnih virov izpustov CO₂, saj prispeva približno 7 % vseh svetovnih emisij CO₂. Večina emisij izvira iz proizvodnje cementa, predvsem med procesom kalcinacije in zgorevanja goriv. Pričakuje se, da se bo povpraševanje po cementu in betonu globalno še povečevalo, še posebej v razvijajočih se državah. Kljub številnim standardom, protokolom, pobudam in vladnim politikam, ki ciljajo na razogljičenje tega sektorja, še vedno ni enotne definicije za »zeleni« ali »nizkoogljični« cement in beton. Poenotenje teh standardov je ključno za učinkovito razogljičenje industrije v skladu s Pariškim sporazumom.

Ključne točke

• Vpliv industrije:
  • Industrija cementa je odgovorena za približno 7 % globalnih emisij CO₂.
  • Proizvodnja cementa predstavlja okoli 88 % vseh emisij CO₂ povezanih z betonom.
  • Leta 2020 je bila globalna proizvodnja 4,1 milijarde ton cementa in 14,0 milijard m³ betona.
• Trendi emisij:
  • Intenziteta emisij pri proizvodnji cementa se je od leta 2015 povečala.
  • Za dosego ciljev Pariškega sporazuma bi morali letno zmanjšati intenziteto emisij za 4 % do leta 2030.
• Standardi, protokoli in pobude:
  • Obstaja veliko različnih pristopov po svetu za razogljičenje industrije.
  • Standardi so usmerjeni na proizvajalce, povpraševanje (javni in zasebni nakup) ter finance.
  • Med glavnimi so WRI GHG protokoli za cement, kriteriji Climate Bonds Initiative, Science Based Targets Initiative (SBTI), pobudi First Movers Coalition in ConcreteZero ter drugi.
• Definicije in cilji:
  • Ne obstaja globalno usklajena definicija za »zeleni« ali »nizkoogljični« cement ali beton.
  • Različne organizacije uporabljajo različne prage emisijske intenzivnosti, pogosto glede na tlačno trdnost ali delež klinkerja.
  • Nekateri standardi postavljajo konkretne številčne cilje, drugi uporabljajo relativna zmanjšanja ali se usmerjajo v skladnost s cilji Pariškega sporazuma.
  • Po strogosti so IEA in IDDI (po IEA okvirju) določili najnižje stopnje emisijske intenzivnosti za cement; pri betonu vodita pobudi First Movers Coalition in ConcreteZero.
• Državne razlike v politikah:
  • Različne države imajo različne časovnice za razogljičenje:
    • ZDA, Kanada, Japonska: neto nič emisij do 2050
    • Kitajska: neto nič do 2060
    • Indija: neto nič do 2070
  • Ključna orodja: zeleni javni razpisi (GPP), predpisi o energetski učinkovitosti, spodbujanje novih tehnologij.
• Izzivi in potrebe:
  • Nedoslednost definicij povzroča zmedo za proizvajalce, politiko in kupce.
  • Potrebna je uskladitev standardov in jasne smernice glede meja emisij.
  • Pomembna je zanesljivost in razpoložljivost podatkov na ravni izdelkov in obratov.
  • Koordinacija med standardi, ob upoštevanju regionalnih razlik in potreb razvijajočih se držav.
  • Več visokokakovostnih, usklajenih standardov je bolj praktično kot en sam globalni standard.
• Priporočene usmeritve:
  1. Usklajenost politik s ciljem Pariškega sporazuma (1,5 °C).
  2. Upoštevanje vseh emisij (obseg 1, 2 in 3) in jasne meje za izračune.
  3. Poenotenje definicij za »zeleni/nizkoogljični« cement in beton.
  4. Izboljšanje zanesljivosti in razpoložljivosti podatkov za spremljanje napredka.
• Viri:
  • V celotnem poročilu je dosegljiva prva primerjalna matrika, ki omogoča pregled in hitro primerjavo pomembnih standardov, pobud in politik v industriji cementa in betona.

Za podrobnejšo analizo in konkretne ciljne vrednosti priporočamo vpogled v celotno poročilo.

Hasanbeigi A & Sibal A (2023) What are Green Cement and Concrete? – Definitions and Scopes from Standards, Initiatives, and Policies Around the World. Tampa Bay: Global Efficiency Intelligence, 118p. – free access document pdf

URL: https://www.globalefficiencyintel.com/what-are-green-cement-and-concrete