Prispevek na spletnem portalu časnika The Guardian o pojavu, imenovanem “šok ob ukinitvi”, ki je sledil drastičnemu zmanjšanju vsebnosti žvepla v ladijskih gorivih leta 2020. To zmanjšanje, s ciljem zmanjšanja onesnaževanja zraka (okolja), je povzročilo manj delcev v zraku, kar je zmanjšalo zastiranje sončne svetlobe in pospešilo globalno segrevanje.
Kratek povzetek prispevka
Uredba, ki je v začetku leta 2020 drastično, za več kot 80 %, zmanjšala vsebnost žvepla v gorivih za ladijski promet, je sprožila nenaden podnebni učinek, znan kot “terminacijski šok”. Ta šok, ki je posledica odstranitve aerosolov, ki so prej odbijali sončno svetlobo, je po ugotovitvah nove raziskave bistveno pospešil stopnjo globalnega segrevanja. Študija, ki jo je vodil dr. Tianle Yuan, ocenjuje, da je ta sprememba odgovorna za skoraj podvojitev stopnje segrevanja v primerjavi z dolgoročnim povprečjem in je “precej pomemben” dejavnik pri rekordno visokih površinskih temperaturah, zabeleženih leta 2023. Medtem ko avtorji študije ocenjujejo dvig temperature za 0,16 °C v sedmih letih, drugi znanstveniki menijo, da je dejanski učinek manjši in predstavlja le delček nedavnega ekstremnega segrevanja. Celoten dogodek služi kot nenameren obsežen eksperiment v geoinženiringu, ki razkriva tako potencial za začasno hlajenje planeta kot tudi resna tveganja, povezana s takšnimi posegi, vključno z nevarnostjo nenadnega segrevanja ob prenehanju in morebitnimi motnjami v globalnih vremenskih vzorcih.
1. Uredba o gorivih v ladijskem prometu in “terminacijski šok”
V začetku leta 2020 so začele veljati nove mednarodne uredbe, ki so vsebnost žvepla v gorivih, ki se uporabljajo v globalnem ladijskem prometu, zmanjšale za več kot 80 %. Pred tem so ladje uporabljale umazana goriva z visoko vsebnostjo žvepla, ki so pri izgorevanju sproščala delce onesnaževal (aerosole) v ozračje. Ti delci so imeli dvojen hladilni učinek:
- Neposredno so blokirali in odbijali sončno svetlobo nazaj v vesolje.
- Služili so kot jedra za nastanek oblakov, kar je povečalo oblačnost in s tem dodatno zmanjšalo količino sončne energije, ki doseže Zemljino površje.
Nenadna in drastična odprava teh aerosolov je povzročila pojav, ki ga znanstveniki imenujejo “terminacijski šok”. S tem se je odstranil desetletja trajajoč hladilni učinek, kar je omogočilo, da bistveno več sončne toplote doseže in segreva površje planeta, zlasti oceane.
2. Ključne ugotovitve raziskave
Raziskava, objavljena v reviji Communications Earth & Environment, ki jo je vodil dr. Tianle Yuan z Univerze v Marylandu (Yuan T et al. (2024) Abrupt reduction in shipping emission as an inadvertent geoengineering termination shock produces substantial radiative warming), je z združevanjem satelitskih opazovanj in računalniškega modeliranja ocenila vpliv tega šoka.
- Povečano zadrževanje toplote: Zmanjšanje onesnaženja je po izračunih povzročilo, da se nad oceani zadrži dodatnih 0,2 vata toplote na kvadratni meter. Yuan je to označil za “veliko število” in “velik šok za sistem”, saj se je sprememba zgodila v enem letu.
- Pospešitev segrevanja: Kot posledica tega šoka naj bi se stopnja globalnega segrevanja podvojila v primerjavi z dolgoročnim povprečjem, zabeleženim od leta 1880. Ta pospešen učinek segrevanja naj bi trajal približno sedem let.
- Primerjalni vpliv: Kratkoročni šok zaradi zmanjšanja onesnaženja je enakovreden 80 % celotnega dodatnega segrevanja, ki ga je planet doživel od leta 2020 zaradi dolgoročnejših dejavnikov, kot so naraščajoče emisije fosilnih goriv.
- Ocenjen dvig temperature: Z uporabo relativno preprostih podnebnih modelov so znanstveniki ocenili, da bo ta šok v sedmih letih povzročil dvig povprečne globalne površinske temperature za približno 0,16 °C. To je enako razliki, s katero je leto 2023 preseglo prejšnje rekordno najtoplejše leto.
3. Znanstvena razprava in alternativna stališča
Mnenja znanstvene skupnosti o vlogi in obsegu vpliva zmanjšanega ladijskega onesnaženja so deljena. Medtem ko avtorji nove študije trdijo, da gre za “precej pomemben” dejavnik, so drugi strokovnjaki bolj zadržani.
| Strokovnjak | Institucija | Stališče |
| Dr. Zeke Hausfather | Carbon Brief | Meni, da je študija dobro ocenila spremembo v zadržani toploti, vendar se ne strinja z oceno dviga temperature. Njegova ocena je 0,05 °C v 30 letih. Zmanjšanje onesnaženja je po njegovem mnenju “prispevajoč dejavnik”, ki pa “le v majhni meri pojasni” rekordne temperature v drugi polovici leta 2023. |
| Dr. Gavin Schmidt | NASA Goddard Institute for Space Studies | Raziskavo označuje za “vsekakor pozitiven prispevek”, vendar opozarja, da ne uporablja popolnoma sklopljenega podnebnega modela, zato bo potrebno še dodatno delo. Poudarja nujnost iskanja odgovorov za rekordno toploto leta 2023, saj El Niño in povečana sončna aktivnost nista zadostni pojasnili. |
Pričakuje se, da bodo rezultati analiz z naprednejšimi podnebnimi modeli, ki vključujejo kompleksnejše povratne zanke v podnebnem sistemu, na voljo pozneje v letu 2024.
4. Posledice za geoinženiring
Dogodki po letu 2020 predstavljajo nenameren, obsežen eksperiment v geoinženiringu – namernem poseganju v podnebni sistem za nadzor temperature. Ta “eksperiment” ponuja ključna spoznanja:
- Potencial: Potrjuje, da bi namerno vbrizgavanje aerosolov v ozračje nad oceani za povečanje oblačnosti verjetno znižalo globalne temperature. Dr. Yuan meni, da bi to lahko služilo kot “zasilna zavora” v izrednih razmerah.
- Tveganja: Razkriva tudi resne nevarnosti, povezane s takšnimi tehnikami:
- Terminacijski šok: Nenadno in hitro segrevanje, če bi se vbrizgavanje aerosolov prekinilo.
- Motnje padavin: Možnost sprememb v globalnih vzorcih padavin, kar bi lahko ogrozilo monsunska deževja, od katerih so odvisne milijarde ljudi.
Dr. Yuan poudarja, da geoinženiring ne more biti dolgoročna rešitev, saj ne obravnava temeljnega vzroka globalnega segrevanja, to je emisij, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv.