Prispevek na spletnem portalu BBC Future opisuje izjemno inženirsko rešitev, ki že več kot 1600 let ohranja beneško mesto na vodi. Mesto namreč stoji na milijonih lesenih pilotov, ki zaradi trenja z okoliško zemljo in hidrostatičnega tlaka podpirajo stavbe. Kljub počasnemu razgrajevanju lesa zaradi bakterij, edinstvena kombinacija lesa, vode in blata zagotavlja dolgo življenjsko dobo temeljev, kar je v nasprotju s sodobnimi temelji iz betona in jekla, ki imajo krajšo garancijo trajanja.

Glavne teme v prispevku:

• Izjemna inženirska rešitev: Benetke že več kot 1600 let stojijo na temeljih iz milijonov kratkih lesenih pilotov, kar predstavlja izjemen dosežek starodavnega inženirstva.
• Trajnost lesenih temeljev: Kljub sodobnim materialom, kot sta armirani beton in jeklo, so beneški leseni temelji presegli pričakovano življenjsko dobo današnjih objektov (običajno 50 let).
• Tehnika zabijanja pilotov: Proces zabijanja pilotov (battipali) je bil natančen in ročen, pri čemer so delavci uporabljali pesmi za ohranjanje ritma.
• Izbor in obdelava lesa: Uporabljali so različne vrste lesa (macesen, hrast, jelša, bor, smreka in brest), pri čemer je bil hrast cenjen zaradi svoje odpornosti. Republika Benetke je zgodaj uvedla prakse gozdarjenja za zagotavljanje zadostne količine lesa.
• Način delovanja temeljev: Beneški piloti ne segajo do trdne podlage, temveč delujejo na principu trenja med številnimi gosto zabitimi piloti in okoliško zemljo (hidrostatični tlak). Ta tehnika je znana že iz rimskih časov in so jo uporabljali tudi drugod.
• Ohranjanje stabilnosti skozi stoletja: Kombinacija lesa, vode in blata ustvarja okolje z nizko vsebnostjo kisika, kar upočasnjuje razgradnjo lesa. Voda v celični strukturi lesa pomaga ohranjati obliko pilotov kljub bakterijskemu delovanju.
• Spremljanje stanja temeljev: Raziskave so pokazale, da je les sicer poškodovan, vendar sistem kot celota še vedno deluje. Dolgoročna vzdržnost temeljev je odvisna od ohranjanja obstoječega okolja.
• Sodobni trendi v gradbeništvu z lesom: Kljub prevladujoči uporabi cementa v 19. in 20. stoletju se danes ponovno povečuje zanimanje za uporabo lesa v gradbeništvu, tudi za visoke stavbe.
• Pouk iz beneške prakse: Starodavni beneški graditelji so brez sodobnega znanja ustvarili izjemno trajno rešitev s preprosto, a učinkovito uporabo naravnih materialov in fizikalnih zakonitosti.

Pomembne ideje in dejstva v prispevku:

• Benetke so na dan 25. marca praznovale 1604. rojstni dan.
• Pod temelji Rialta je 14.000 lesenih pilotov, pod baziliko sv. Marka pa 10.000 hrastovih dreves (zgrajena leta 832 n. št.).
• Battipali so bili izurjeni delavci, ki so ročno zabijali pilote in pri tem peli tradicionalne pesmi. Izraz “na testa da bater pai” (glava, dobra za zabijanje pilotov) se še danes uporablja za opisovanje nekoga, ki je počasen ali nerazumen.
• Prvi uradni dokument o gozdarstvu v Italiji izvira iz leta 1111 n. št. iz Fiemmske doline, kar kaže na zgodnje zavedanje o pomembnosti ohranjanja gozdov v Benetkah.
• Profesor Alexander Puzrin poudarja, da so današnji betonski ali jekleni piloti zasnovani z garancijo življenjske dobe 50 let.
• Profesor Thomas Leslie pojasnjuje, da se beneški piloti opirajo na trenje v tleh, saj so prekratki, da bi dosegli trdno podlago. To je drugače kot v Amsterdamu in drugih severnoevropskih mestih, kjer piloti segajo do trdne podlage.
• Rimske inženir Vitruvij je že v 1. stoletju omenjal uporabo podvodnih pilotov. Podobno tehniko so uporabljali tudi Azteki v Mexico Cityju.
• Katedrala v Mexico Cityju je primer slabo zasnovanih temeljev, saj se tla pod njo neenakomerno posedajo. Profesor Puzrin jo navaja kot “muzej na prostem vsega, kar lahko gre narobe s temelji.”
• Raziskava temeljev pred desetimi leti je pokazala, da anaerobne bakterije sicer počasi razgrajujejo les, vendar voda v celični strukturi ohranja obliko pilotov, medtem ko pritisk blata in vode zagotavlja stabilnost sistema.
• Profesor Nicola Macchioni opozarja, da bo sistem deloval, dokler bo okolje ostalo enako: “Temeljni sistem deluje, ker je sestavljen iz lesa, zemlje in vode. Zemlja ustvarja okolje brez kisika, voda k temu prispeva in ohranja obliko celic, les pa zagotavlja trenje. Brez enega od teh treh elementov sistem propade.”
• Profesor Leslie opaža ponovno rast zanimanja za les kot gradbeni material zaradi njegovega shranjevanja ogljika, biorazgradljivosti in odpornosti proti potresom.
• Profesor Puzrin zaključi, da so bili starodavni beneški inženirji “neverjetni, intuitivni inženirji, ki so naredili točno to, kar je bilo treba, in izkoristili vse te posebne pogoje.”

Pomembni citati:

„Benetke so obrnjen gozd.“
„Betonski ali jekleni piloti so danes zasnovani tako, da zdržijo 50 let.“ – Aleksander Puzrin, profesor geomehanike in geosistemskega inženirstva na univerzi ETH v Zürichu v Švici.
„Rodil sem se in odraščal v Benetkah. Ko sem odraščal, sem tako kot vsi drugi vedel, da so pod beneškimi stavbami drevesa Cadore … Nisem pa vedel, kako so bili ti piloti postavljeni…“ – Caterina Francesca Izzo, profesorica okoljske kemije in kulturne dediščine na Univerzi v Benetkah
„na testa da bater pai“ (dobesedno‚ glava, ki je dobra za zbijanje kupov‘) je barvit način, kako povedati, da je nekdo dolgočasen ali počasen.
„Benetke so iznašle gozdno kmetijstvo.“ – Nicola Macchioni, direktor raziskav na inštitutu za biogospodarstvo pri italijanskem nacionalnem svetu za raziskave.
„Pri tem je pametno,“ pravi Leslie, “da se nekako uporablja fizika … Lepota tega je, da se uporablja tekoča narava tal za zagotavljanje upora, ki drži stavbe pokonci.“
„Azteki so znali graditi v svojem okolju veliko bolje kot pozneje Španci, ki imajo zdaj velike težave s to metropolitansko katedralo [kjer tla neenakomerno tonejo].“ – Aleksander Puzrin, profesor geomehanike in geosistemskega inženirstva na univerzi ETH v Zürichu v Švici.
„In to je ena od teh napak. Ta katedrala v Mexico Cityju in Mexico City na splošno je muzej na prostem vsega, kar gre lahko narobe z vašimi temelji.“ – Alexander Puzrin, profesor geomehanike in geosistemskega inženirstva na univerzi ETH v Zürichu v Švici.
„… sistem vode, blata in lesa je vse skupaj držal skupaj (dobra novica).“
„Vendar bo trajala, dokler bo okolje ostalo enako. Sistem temeljev deluje, ker je sestavljen iz lesa, zemlje in vode.“ – Nicola Macchioni, direktor raziskav na inštitutu za biogospodarstvo pri italijanskem nacionalnem svetu za raziskave.
„Tam so bili ljudje, ki niso študirali mehanike tal in geotehničnega inženirstva, a so kljub temu izdelali nekaj, o čemer lahko mi le sanjamo in kar je trajalo tako dolgo. Bili so neverjetni, intuitivni inženirji, ki so naredili natanko tisto, kar je bilo treba, in izkoristili vse te posebne pogoje.“ – Aleksander Puzrin, profesor geomehanike in geosistemskega inženirstva na univerzi ETH v Zürichu v Švici.

Zaključek:

Beneški sistem lesenih temeljev je izjemen primer starodavne inženirske spretnosti in prilagajanja naravnim pogojem. Njegova dolga življenjska doba, ki presega sodobne standarde, ponuja dragocene lekcije o trajnostnem gradbeništvu in pomenu razumevanja interakcije med materiali in okoljem. Kljub počasnemu propadanju lesa zaradi bakterijskega delovanja, edinstvena kombinacija lesa, vode in blata še naprej zagotavlja stabilnost mesta že več kot tisočletje in pol. Nadaljnje raziskave so ključne za razumevanje dolgoročne vzdržnosti teh temeljev v spreminjajočem se okolju.

URL: https://www.bbc.co.uk/future/article/20250324-the-ancient-forest-that-supports-venice