Nerini FF, Mazzucato M, Rockström J et al. (2024) Extending the Sustainable Development Goals to 2050 — a road map. Nature 639, 555-558 – https://doi.org/10.1038/d41586-024-01754-6 – University of Ljubljana access article pdf

Članek v reviji Nature razpravlja o podaljšanju ciljev trajnostnega razvoja (angl. Sustainable Development Goals – SDG) do leta 2050. Poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja, ker cilji do leta 2030 verjetno ne bodo doseženi. Avtorji predlagajo vmesne cilje za leti 2030 in 2040 ter končne cilje za leto 2050. Poudarjajo šest ključnih prioritet, vključno z odpravo revščine in lakote ter zagotavljanjem kakovostnega izobraževanja. Pozivajo tudi k reformam mednarodnih financ in vključitvi novih tehnologij, kot je umetna inteligenca. Članek spodbuja države članice ZN, naj sprejmejo posodobljen okvir SDG, ki bo vodil globalno sodelovanje do sredine stoletja.

Ključne ideje in dejstva v članku:

1. Neuspešnost doseganja SDGs do leta 2030: Večina ciljev trajnostnega razvoja bo ostala nedosežena do leta 2030. Razlogi vključujejo upočasnitev globalnega gospodarstva zaradi nepričakovanih šokov (COVID-19, mednarodni konflikti), težave pri financiranju dolgoročnih naložb in neusklajenost strategij. “Številne države so daleč od tega, da bi dosegle cilje trajnostnega razvoja 2030; dosegljivih je le nekaj ciljev, kot sta mobilni širokopasovni dostop in uporaba interneta.
2. Potreba po razširitvi ciljev trajnostnega razvoja do leta 2050: Avtorji pozivajo države članice ZN, da prilagodijo in razširijo okvir coljev trajnostnega razvoja do leta 2050, s postavitvijo vmesnih ciljev za leta 2030 in 2040 ter končnih ciljev za leto 2050. “Zato pozivamo države članice Združenih narodov, da v pripravah na vrh ZN o prihodnosti septembra prilagodijo in razširijo okvir SDG do leta 2050.”
3. Šest ključnih prioritet: Dokument izpostavlja šest ključnih prioritet za doseganje coljev trajnostnega razvoja:
   • Izboljšanje zdravja planeta in vzpostavitev varnega operativnega območja za človeštvo znotraj planetarnih meja. “Cilji SDG so odvisni od varnega operativnega območja za človeštvo na Zemlji in ga morajo zagotoviti.”
   • Krepitev globalnega upravljanja in preusmeritev pozornosti s “pogajanj o težavah na iskanje rešitev” in uvedbo močnih mehanizmov izvrševanja.
   • Izboljšanje načrtovanja in sodelovanja med vladami, vključno s krepitvijo notranjega znanja in izgradnjo digitalnih infrastruktur v javnem interesu.
   • Obravnavanje naložb in financ, vključno s povečanjem javnih naložb in reformo globalne finančne arhitekture. “Potrebno je bolj dostopno dolgoročno financiranje z nizkimi obrestmi, da lahko države z nizkimi in srednjimi dohodki izvajajo trajnostni razvoj.”
   • Uvajanje misijonskih pristopov, ki združujejo različne sektorje in tehnologije za doseganje ambicioznih ciljev. “Oblikovanje izpolnjevanja ciljev trajnostnega razvoja z misijami z jasno opredeljenimi cilji – kot je doseganje energetskih sistemov z neto ničelnimi emisijami, zmanjšanje neenakosti v zdravstvu ali odprava digitalnega razkoraka do določenega datuma – je lahko učinkovito pri spreminjanju družbenih izzivov v praktične politične poti.”
   • Spodbujanje sprememb in odgovornosti, vključno z rednim spremljanjem, transparentnim poročanjem in sistemi odgovornosti.
4. Vloga umetne inteligence (UI): Poudarjena je potreba po vključitvi umetne inteligence v cilje trajnostnega razvoja, tako pozitivno kot negativno, z globalnimi sporazumi o regulaciji. “Umetna inteligenca bi lahko vplivala na vse cilje trajnostnega razvoja, tako pozitivno kot negativno. Potrebni bodo globalni sporazumi o regulaciji, da se ustavi širjenje avtonomnega orožja, dezinformacij in neenakosti, ki jih poganja AI.”
5. Planetarne meje: Članek opozarja, da je svet prekoračil šest od devetih planetarnih meja, kar ogroža stabilnost Zemlje in s tem možnost doseganja ciljev trajnostnega razvoja. “Svet presega šest od devetih planetarnih meja ali ‘omejitev’, ki urejajo njegovo stabilnost in delovanje – vključno s področji, kot so podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in druge. Preseganje teh meja ogroža celoten sistem življenjske podpore Zemlje, s tem pa tudi možnost izkoreninjenja revščine in lakote ter doseganja dobrega življenja za vse.”
6. Financiranje: Zagotoviti je treba ustrezno financiranje, še posebej za države z nizkimi in srednjimi dohodki, ki se spopadajo z dolžniško stisko. Potrebna je reforma globalne finančne arhitekture.
7. Priporočila za naprej: Na vrhu o prihodnosti naj države članice ZN sprejmejo posodobljen okvir ciljev trajnostnega razvoja, ki bo usmerjal nacionalno delovanje in globalno sodelovanje do leta 2050.

Preglednica: Revidirani globalni ukrepi in časovnica – Prikazani so primeri ukrepov s ciljnimi datumi za izbrane cilje trajnostnega razvoja (CTR).

CTR	Ukrepi
1. Odprava revščine	Do leta 2030: Sprejeti ukrepe socialne zaščite za obravnavo najranljivejših v družbi (starejši matere in otroci, invalidi, brezposelni).
	Do leta 2040: Močna in trajna odpornost revnih na ekstremne dogodke, povezane s podnebjem, in druge gospodarske, družbene in okoljske pretrese in nesreče.
	Do leta 2050: Najkasneje do leta 2050 uresničiti poti za hitro odpravo skrajne revščine.
2. Odprava lakote	Do leta 2030: Sprejeti programe dopolnilne prehrane za odpravo nujne lakote in podhranjenosti prebivalstva.
	Do leta 2040: Sprejeti programe trajnostnega kmetijstva za povečanje pridelave hrane, zmanjšanje količine hrane in zmanjšanje porabe hrane. izgube in odpadke ter zaščititi ekosisteme, da bi dosegli zanesljivo preskrbo s hrano.
	Do leta 2050: Doseči prehranske sisteme, ki so usklajeni s podnebnimi cilji in imajo neto ničelno vrednost. ničelne emisije.
4. Kakovostno izobraževanje	Do leta 2030: vsi šoloobvezni otroci naj bi obiskovali šolo do srednješolske ravni.
	Do leta 2050: Neprestano delo za zagotovitev, da cilji trajnostnega razvoja ostanejo na pravi poti, in za vključitev tem kot sta upravljanje umetne inteligence in digitalizacija, v učne načrte usposabljanja.
6. Čista voda in sanitarna ureditev	Do leta 2030: Zagotoviti univerzalen in pravičen dostop do varne in cenovno dostopne pitne vode in sanitarij za vse.
	Do leta 2050: Vodni sistemi morajo biti usklajeni s pariškimi podnebnimi cilji, izkazovati odpornost in prilagodljivost na podnebne spremembe in imeti ničelne neto emisije.
7. Cenovno dostopna in čista energija	Do leta 2030: univerzalen dostop do cenovno dostopnih, zanesljivih in sodobnih energetskih storitev.
	Do leta 2030: potrojitev obnovljivih virov energije in podvojitev letnih stopenj izboljšanja energetske učinkovitosti v skladu s sporazumom COP28.
	Do leta 2050: energetski sistemi dosežejo globalne neto ničelne emisije ogljikovega dioksida.
11. Trajnostna mesta in skupnosti	Do leta 2030: vsem zagotoviti dostop do ustreznih, varnih in cenovno dostopnih stanovanj in osnovnih storitev, in posodobiti soseske s slabimi viri.
	Do leta 2040: Zagotoviti univerzalni dostop do storitev hlajenja v stanovanjih.
	Do leta 2050: Zelena, digitalna, električna in trajnostna mesta v skladu z ničelnimi neto emisijami cilji.
13. Podnebni ukrepi	Do leta 2025: Sprejeti reforme svetovne finančne arhitekture, ki bodo državam z nizkimi in srednjimi dohodki zagotovile poceni in dolgoročno podnebno financiranje v skladu s potmi za doseganje ničelne neto izpustov CO2 do leta 2050 in odpornost na podnebne spremembe v vseh gospodarskih sektorjih.
	Do leta 2030: Zagotoviti, da bo svetovno podnebno financiranje v obsegu, ki bo omogočal financiranje vseh poti do leta 2050, in sicer za blažitev, prilagajanje ter izgube in škodo.
	Do leta 2040: zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov za vsaj 69 % v primerjavi z letom 2019. Vlagajte v varstvo in obnovo narave, da bi zaščitili in vzpostavili ponore in shranjevanje ogljika.
	Do leta 2050: Doseči podnebno odporno svetovno gospodarstvo z ničelno neto vrednostjo, v katerem bodo preostale emisije (< 5 gigaton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto) presegajo odstranjevanje CO2.
14. Življenje v vodi	Do leta 2030: izpolniti cilj globalnega okvira biotske raznovrstnosti, da se ohrani 30 % kopnega, vode in morja ter obnovi 30 % degradiranih ekosistemov.
	Do leta 2030: Izvajanje pogodbe o odprtem morju za ohranitev več kot dveh tretjin oceanov.
	Do leta 2030: zaustaviti in obrniti upadanje biotske raznovrstnosti. Obrniti trend upadanja vrst in ekoloških funkcij ter zmanjševanja tistega, kar narava prispeva k človeku, z doseganjem neto pozitivnega ustvarjanja narave po naravi prijazni poti.
	Do leta 2050: Obnoviti odpornost narave v vseh glavnih kopenskih in morskih biomih za zdravje ljudi. in stabilnost planeta (varovalna sposobnost za prenašanje pretresov in stresa).

URL: https://www.nature.com/articles/d41586-024-01754-6