Kåresdotter E, Destouni G, Lammers RB et al. (2025) Water conflicts under climate change: Research gaps and priorities. Ambio – https://doi.org/10.1007/s13280-024-02111-7 – open access article pdf – CC BY 4.0

Abstract (Povzetek):

Znano je, da podnebne spremembe zaostrujejo konflikte, vendar je njihova kombinacija z drugimi dejavniki, ki vplivajo na konflikte, povezane z vodo, še vedno manj raziskana. Ta študija je s pregledom vsebin preučila raziskave o povezavi podnebja, vode in konfliktov. S polavtomatskimi pristopi rudarjenja besedila (angl. Text mining) so bile analizirane ključne raziskovalne vrzeli ter razlike v dejavnikih in temah konfliktov v različnih regijah in vrstah konfliktov. Študije so bile osredotočene na Azijo in Afriko, le redke pa so preučevale druge regije. Upravljanje in preživetje sta se izkazala za pomembna dejavnika pri odzivanju na konflikte, povezane z vodo, po vsem svetu, z razlikami med regijami. V Afriki so bili na primer pogosti konflikti med kmeti in pastirji, v Aziji pa je bilo kmetijstvo bolj povezano z upravljanjem in gospodarjenjem z vodo. Prednostne naloge nadaljnjih raziskav bi morale raznovrstno obravnavati konflikte, povezane z vodo, in regije, poseben poudarek pa bi bilo treba nameniti regijam, občutljivim na hidroklimatske spremembe. Večji poudarek na sodelovanju in nenasilnih konfliktih je prav tako bistvenega pomena za razumevanje in sposobnost načrtovanja in blaženja prihodnjih odzivov konfliktov, povezanih z vodo, na podnebne spremembe.

Študija analizira raziskave o povezavah med podnebnimi spremembami, vodo in konflikti. Z uporabo polavtomatskih metod rudarjenja besedil pregledni članek identificira ključne raziskovalne vrzeli in razlike v dejavnikih konfliktov po regijah in vrstah konfliktov. Ugotovitve poudarjajo, da so Afrika in Azija najbolj preučevani regiji, medtem ko so druge regije premalo raziskane. Pregledni članek tudi izpostavlja, da so upravljanje in preživetje pomembni dejavniki v odzivih na konflikte, povezane z vodo. Raziskava predlaga diverzifikacijo raziskovalnih tem in regij ter večjo pozornost sodelovanju in nenasilnim konfliktom. Poudarek je na razumevanju in blaženju prihodnjih odzivov na konflikte, povezane z vodo, zaradi podnebnih sprememb.

Glavna tema: Pregled raziskav na stičišču podnebnih sprememb, vode in konfliktov, s ciljem identificirati raziskovalne vrzeli in prioritete. Poudarek je na regionalnih razlikah v dejavnikih konfliktov in identificiranju področij, ki so še posebej ranljiva za vodne konflikte v kontekstu podnebnih sprememb.

Ključne ugotovitve in ideje:

• Podnebne spremembe kot pospeševalec konfliktov: Avtorji izpostavljajo, da podnebne spremembe poslabšujejo pomanjkanje vode in vodni stres, s tem pa povečujejo tveganje za vodne konflikte. Kot navajajo: “Climate change is exacerbating water scarcity and water stress issues, affecting dry areas of the world more strongly and increasing the risks of water conflicts.” Konflikti sami po sebi pa dodatno zmanjšujejo adaptivne sposobnosti in povečujejo ranljivost.
• Regionalne razlike v dejavnikih konfliktov: Raziskava ugotavlja, da so dejavniki, ki poganjajo vodne konflikte, odvisni od regije in konteksta. Na primer, konflikti med kmeti in pastirji so pogosti v Afriki, medtem ko je v Aziji kmetijstvo bolj povezano z upravljanjem in upravljanjem z vodo. “For instance, farmer–herder conflicts were common in Africa, while agriculture was more related to governance and water management in Asia.”
• Geografska neravnovesje raziskav: Velika večina raziskav se osredotoča na Afriko in Azijo, medtem ko so druge regije (Severna in Južna Amerika, deli Azije izven Bližnjega vzhoda in Južne Azije) premalo raziskane. Avtorji poudarjajo potrebo po diverzifikaciji raziskovalnega fokusa. “Water conflicts in areas such as North America, South America and parts of Asia outside the Middle East and South Asia generally not being addressed or being addressed in just a small number of studies.”
• Notranji napram transnacionalni konflikti: Študije se pogosteje posvečajo notranjim konfliktom (63% študij) kot pa transnacionalnim (15%). To je razmeroma logično, saj notranji konflikti predstavljajo približno dve tretjini vseh prijavljenih vodnih konfliktov.
• Pomen upravljanja (governance) in preživetja (livelihoods): Upravljanje in preživetje sta pomembna dejavnika v odzivih na vodne konflikte po vsem svetu.
• Metodologija: Študija je temeljila na obsežnem pregledu literature in uporabi semi-avtomatskih metod tekstovnega rudarjenja za analizo ključnih tem in dejavnikov konflikta. Uporabljene so bile baze podatkov kot Scopus in programsko okolje MATLAB.
• Prevladujoči koncepti: Poleg podnebnih sprememb se razprave osredotočajo na upravljanje, ekonomijo, upravljanje z viri, pomanjkanje virov, demografijo in varnost.
• Šibka obravnava ne-nasilnih konfliktov: Manj je poudarka na ne-nasilnih konfliktih, čeprav predstavljajo večino vodnih konfliktov.
• Regionalne posebnosti:
  • V Afriki in Aziji ima kmetijstvo močan vpliv na vodne konflikte.
  • V Severni Ameriki so konflikti bolj povezani z avtohtonimi prebivalstvom.
  • V Južni Ameriki se povečuje število konfliktov, z osredotočenostjo na pravo in upravljanje voda.
  • V Evropi so poudarjeni ekstremi (npr. suše), raziskovanje pa lahko ponudi vpogled v strategije za ublažitev konfliktov.
• Omejitve: Avtorji opozarjajo, da fokus na podnebne spremembe lahko pristransko vpliva na rezultate. Neobstoj določene študije ne pomeni nujno, da določena povezava ne obstaja, ampak lahko le odraža pomanjkanje raziskav na tem področju. Regionalno pomanjkanje študij vodi v negotovost rezultatov.

Priporočila za prihodnje raziskave:

• Širitev geografskega obsega raziskav: Potrebno je več raziskav v premalo raziskanih regijah, kot so Severna in Južna Amerika.
• Večji poudarek na sodelovanju in ne-nasilnih konfliktih: Razumevanje mehanizmov sodelovanja in ne-nasilnega reševanja konfliktov je ključno za preprečevanje prihodnjih konfliktov.
• Raziskovanje regionalnih razlik v pomembnosti dejavnikov: Razumevanje, kako se pomembnost različnih dejavnikov razlikuje po svetu, je bistveno za razvoj učinkovitih politik in strategij za ublažitev konfliktov.
• Večja uporaba podatkov iz drugih virov: Integracija informacij iz medijev in vladnih poročil lahko zagotovi celovitejši vpogled v dinamiko vodnih konfliktov.
• Poudarek na lokalnem kontekstu, političnem okolju in kulturi pri obravnavanju različnih poti do konfliktov.

Zaključek:

Raziskava poudarja kompleksnost vodnih konfliktov in potrebo po celovitem razumevanju regionalnih razlik v dejavnikih, ki jih poganjajo. Nadaljnje raziskave, ki se osredotočajo na premalo raziskana območja, sodelovanje in ne-nasilne konflikte, so ključne za razvoj učinkovitih strategij za ublažitev prihodnjih vodnih konfliktov v spreminjajočem se podnebju. Raziskava poudarja, da je upravljanje s sladko vodo ključnega pomena za preprečevanje konfliktov, in da so v Aziji še posebej pomembne študije vodnih konfliktov v povezavi s kmetijstvom.

URL: https://link.springer.com/article/10.1007/s13280-024-02111-7