Bergant Ž (2022), Zavedanje družbene odgovornosti in posledice (Ekonomika na podlagi dodane vrednosti). Inštitut za poslovodno računovodstvo, Visoka šola za računovodstvo in finance, Ljubljana, 176 str. – COBIB.SI

EMKA.si opis knjige:

S to knjigo avtor opozarja na posledice dejanskega zavedanja družbene odgovornosti vseh nosilcev družbenega življenja in s tem v zvezi tudi na potrebne spremembe, kar se v življenju praviloma kaže kot izredno težka naloga.

To predvsem pomeni boleč proces spreminjanja mišljenja, nato pa še teže uveljavljanje potrebnih sprememb v vsakdanjem življenju. Razmišljanje v knjigi naj bi prispevalo k obojemu, predvsem pa kot izziv za nadaljevanje izredno pomembnega procesa uveljavljanja družbene odgovornosti, od katerega je v končni fazi odvisen tudi obstoj človeštva.

Družbena odgovornost temelji namreč na soodvisnosti in povezanosti vseh ljudi ne samo med seboj, temveč tudi s planetom, na katerem živimo. Prišel je čas, ko ni dovolj, da se tega zavedamo, moramo namreč tudi ustrezno ukrepati.

Založniški kratek povzetek knjige:

Zavedanje družbene odgovornosti pomeni poznati odgovor na vprašanje: Kaj je družbeno neodgovorno?

Vsako delovanje, ki zmanjšuje blaginjo družbe ali posameznika, ki temelji na:

• materialnem blagostanju (dohodek in premoženje, zaposlitev),
• socialni blaginji (izobraževanje, vzgoja, zdravje, varnost, obzirnost, socialna kohezija, politični glas in soupravljanje, zadovoljstvo z življenjem),
• okoljsko dobrem počutju (ohranitvi narave).

POTREBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ZAVEDANJA O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI

1. Spoznanje o povezanosti in soodvisnosti vseh ljudi. To niti na načelni ravni še ni dano vsem ljudem, zato je to naloga ustreznega izobraževalnega sistema, vzgoje in virov informacij, da bi pridobili vsaj večinsko mnenje.
2.  Na tej podlagi je treba doseči ustrezno zavedanje družbene odgovornosti vseh organizacijskih sistemov in posameznikov.
3.  Spoznanje ključnih osebnosti v družbi (znanstvenikov, strokovnjakov in politikov), da so potrebne spremembe.
4.  Na zgornji podlagi je treba doseči večinsko razumevanje zakona dodane vrednosti in njegovo etično razsežnost. Tudi to je naloga izobraževalnega sistema in vzgoje.
5. Doseči je treba večinsko vsebinsko razumevanje dodane vrednosti, zlasti v primerjavi z dobičkom. Pohlep ni gonilo razvoja!

POSLEDICE ZAVEDANJA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI:    

1.  Sprememba poslovnih ciljev iz ustvarjanja dobička na ustvarjanje dodane vrednosti.
2.  Temu primerna sprememba podjetniške in davčne zakonodaje ter računovodskih standardov.
3. Obravnavanje obresti kot udeležbo bank v dodani vrednosti v odvisnosti od uspešnosti poslovanja posojilojemalca ter brez odbitne postavke pred davčno osnovo.
4. Obravnavanje potroška delovne sile kot fiksni strošek za vsakega zaposlenca.
5. Obravnavanje planeta Zemlja kot deležnika in priznanje amortizacije kot strošek njenega ohranjanja.
6.  Sprememba temeljnih načel ekonomike podjetja (priznavanje temeljnih poslovnih prvin, kot so: delovna sredstva, predmeti dela, naravni viri iz okolja, tuje storitve, delo z vključenim potroškom delovne sile) s temeljnim ciljem v poslovanju: dodana vrednost ter na tej podlagi opredeljeno poslanstvo podjetja. 
7. Družbeno odgovorno financiranje podjetij in njihovega razvoja (brez kvaziempirično dokazanih modelov).
8. Obravnavanje dodane vrednosti v najširšem (tudi nematerialnem) smislu.
9.  Zavedanje temeljne potrebe posameznika po samouresničevanju.
10. Jasna opredelitev in delovanje države kot deležnika v poslovanju organizacij in posameznikov.
11.  Sprememba informacijskih sistemov na vseh ravneh in pri vseh nosilcih odločitev za ustrezno družbeno odgovorno odločanje.

TEMELJNE OVIRE UVELJAVLJANJA SPREMEMB (oziroma najpomembnejša sidra neoliberalizma):

• Indoktrinacija večine (kritične mase) o dobrih vidikih pohlepa in o dobičku kot cilju poslovanja.
•  Neustrezni predpisi na zgornji podlagi.
• Neustrezni informacijski sistem (vključno z računovodskimi standardi).