Gruetzemacher R & Whittlestone J (2022) The transformative potential of artificial intelligence. Futures, 135, 102884 – https://doi.org/10.1016/j.futures.2021.102884 – open access document pdf – CC BY 4.0

Abstract (povzetek):

Izraza “umetna inteligenca na ravni človeka” in “umetna splošna inteligenca” se pogosto uporabljata za označevanje možnosti napredne umetne inteligence (UI), ki bi lahko imela izjemne učinke na družbo. Ta izraza sta slabo opredeljena in ne kažeta nujno, kaj je najpomembnejše glede na prihodnje družbene vplive. Predlagamo, da je izraz “transformativna umetna inteligenca” koristna alternativa, ki odraža možnost, da bi napredni sistemi umetne inteligence lahko imeli zelo velike učinke na družbo, ne da bi dosegli kognitivne sposobnosti na ravni človeka. Da bi bil najbolj uporaben, pa je treba podrobneje analizirati, kaj pomeni, da je umetna inteligenca “transformativna”. V tem prispevku predlagamo tri različne ravni, na katerih bi lahko rekli, da je UI transformativna, kar je povezano z različnimi ravnmi družbenih sprememb. Predlagamo, da bi to razlikovanje izboljšala pogovore med oblikovalci politik in odločevalci o srednje- do dolgoročnih učinkih napredka UI. Poleg tega menimo, da bi to pozitivno vplivalo na prizadevanja za strateško predvidevanje, ki vključujejo napredno umetno inteligenco in od katerih pričakujemo, da bodo osvetlila poti do alternativnih prihodnosti. Zaključujemo z razpravo o prednostih našega novega okvira in s poudarjanjem usmeritev za prihodnje delo na tem področju.

Highlights (izbrani poudarki):

• Napredni sistemi umetne inteligence bi lahko imeli zelo velik vpliv na družbo, ne da bi dosegli kognitivne sposobnosti na ravni človeka.
• Navajamo tri stopnje družbenega vpliva umetne inteligence: ozko transformativna umetna inteligenca, transformativna umetna inteligenca in radikalno transformativna umetna inteligenca.
• Te ravni lahko izboljšajo dialog med oblikovalci politik in odločevalci o srednje- do dolgoročnih učinkih napredne umetne inteligence.
• Te ravni bodo raziskovalcem prihodnosti pomagale pri ponovnem premisleku predpostavk in osvetlile nove poti do pozitivne prihodnosti UI.

Zelo zanimiv članek o potencialu umetne inteligence, da preoblikuje človeštvo. Posebej zanimiv, med drugim, je predlog treh različnih ravni umetne inteligence pri njeni “transformativnI”, tj. preoblikovalski vlogi:

Preglednica: Predlagane tri ravni opredelitve transformativne umetne inteligence (UI).

Stopnja transformativnosti	Opredelitev	Historična analogija
Ozko transformativna UI	Vsaka tehnologija ali aplikacija umetne inteligence, ki bi lahko povzročila praktično nepovratne spremembe, osredotočene predvsem na določeno področje ali sektor družbe, na primer na področju vojskovanja ali izobraževanja.	Vpliv jedrskega orožja na vojskovanje.
Transformativna UI	Vsaka tehnologija ali aplikacija umetne inteligence, ki lahko povzroči praktično nepovratne spremembe in je dovolj obsežna, da vpliva na večino pomembnih vidikov življenja in družbe. Eden od ključnih kazalnikov te ravni transformativne spremembe bi bilo vsesplošno povečanje gospodarske produktivnosti.	Tehnologije za splošne namene (GPT) kot sta elektrika in motor z notranjim izgorevanjem.
Radikalno transformativna UI	Vsaka tehnologija ali aplikacija umetne inteligence, ki izpolnjuje merila za transformativno UI in katere potencialni učinki so dovolj ekstremni, da lahko povzročijo korenite spremembe meril, ki se uporabljajo za merjenje človekovega napredka in blaginje, ali da lahko povzročijo preobrat družbenih trendov, za katere je prej veljalo, da so praktično nepovratni.	Raven družbene preobrazbe, enakovredna kmetijski ali industrijski revoluciji.

Potencial radikalne transformativne umetne inteligence je družbena preobrazba, kot smo jih imeli v preteklosti že nekaj, omogočene s tehnologijami za splošne namene (ang. general purpose technologies – GPT).

Preglednica: Pet tehnoloških transformacij/revolucij in z njimi povezanih tehnologij za splošne namene (GPT).

	Čas	Tehnološka transformacija/revolucija	Tehnologija za splošne namene (GPT)
1.	1770-1800	Prehod z vodne energije na obsežno uporabo premoga	Energija iz pare
2.	1825-1850	Uporaba parne energije za tekstil in železnice	Tovarne, železnice
3.	1860-1900	Jeklo, mehanizirana proizvodnja, razsvetljava, telefoni in motorji	Elektrika, motor z notranjim izgorevanjem
4.	1930-1950	Napredek na področju sintetičnih materialov in elektronike	Masovna proizvodnja
5.	1980-	Konvergenca računalnikov in telekomunikacij	Računalnik, internet

URL: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0016328721001932