Aron L, Ngian ZK, Qiu C et al. (2025) Lithium deficiency and the onset of Alzheimer’s disease. Nature – https://doi.org/10.1038/s41586-025-09335-x – open access article pdf – CC BY-NC-ND 4.0
Abstract (povzetek):
Najzgodnejše molekularne spremembe pri Alzheimerjevi bolezni so slabo raziskane. Tukaj prikazujemo, da je endogeni litij (Li) dinamično reguliran v možganih in prispeva k ohranjanju kognitivnih sposobnosti med staranjem. Od kovin, ki smo jih analizirali, je bil litij edini, ki je bil znatno zmanjšan v možganih pri posameznikih z blago kognitivno motnjo (MCI), predhodnico Alzheimerjeve bolezni. Biološka razpoložljivost litija je bila pri Alzheimerjevi bolezni dodatno zmanjšana zaradi sekvestracije amiloida. Raziskali smo vlogo endogenega litija v možganih z njegovo izločitvijo iz prehrane divjih miši in miši z Alzheimerjevo boleznijo. Zmanjšanje endogenega kortikalnega litija za približno 50 % je znatno povečalo odlaganje amiloida-β in kopičenje fosfo-tau ter pripeljalo do pro-vnetne aktivacije mikroglije, izgube sinaps, aksonov in mielina ter pospešenega kognitivnega upada. Ti učinki so bili vsaj delno ublaženi z aktivacijo kinaze GSK3β. Enojedrna sekvenca RNA je pokazala, da pomanjkanje litija povzroča spremembe transkriptoma v več vrstah možganskih celic, ki se prekrivajo s spremembami transkriptoma pri Alzheimerjevi bolezni. Nadomestna terapija z litijevim orotatom, ki je litijeva sol z zmanjšano vezavo amiloida, preprečuje patološke spremembe in izgubo spomina pri miših z Alzheimerjevo boleznijo in starajočih se miših divjega tipa. Ti izsledki razkrivajo fiziološke učinke endogenega litija v možganih in kažejo, da je motnja homeostaze litija lahko zgodnji dogodek v patogenezi Alzheimerjeve bolezni. Nadomestitev litija s solmi, ki se izogibajo amiloidu, je potencialni pristop k preprečevanju in zdravljenju Alzheimerjeve bolezni.