EC (2025) 2025 Competitiveness Progress Report on Clean Energy Technologies. Brussels: European commission, 2p. – free access document pdf
Poročilo o napredku na področju konkurenčnosti za leto 2025 (2025 Competitiveness Progress Report (CPR)) vsebuje pregled konkurenčnosti EU na področju tehnologij z ničelno neto vrednostjo. Poročilo temelji na poročilu Maria Draghija o konkurenčnosti EU in novem kompasu konkurenčnosti (Competitiveness Compass) iz januarja 2025. Poročilo služi tudi kot orodje za spremljanje Zakona o neto ničelni industriji (Net Zero Industry Act). Poročilo, ki je bilo sprejeto skupaj z Dogovorom o čisti industriji (Clean Industry Deal) in Akcijskim načrtom za cenovno dostopno energijo (Action Plan for Affordable Energy), podpira obe pobudi, saj zagotavlja vpogled v tehnologije, ki so nujne za dekarbonizacijo gospodarstva EU ob hkratni krepitvi njegove konkurenčnosti in in s tem omogočanjem cenovno dostopnejše energije.
Vse večja vloga čiste energije v EU
- UVAJANJE ČISTE ENERGIJE – EU vse bolj uporablja čisto energijo. Obnovljivi viri energije so v letu 2024 predstavljali 48 % električne energije, kar je dvig s 45 % leta 2023 in 41 % leta 2022.
- NET-ZERO TEHNOLOGIJE – Čista energija je gonilo energetskega prehoda in EU ponuja velike gospodarske priložnosti. EU je eden največjih svetovnih trgov za tehnologije z ničelno neto porabo.
- GOSPODARSTVO IN DELOVNA MESTA – Tehnologije čiste energije in njihova proizvodnja pomembno prispevajo h gospodarstvu EU. Število delovnih mest na področju energije iz obnovljivih virov v EU bo leta 2023 doseglo 1,8 milijona.
Izzivi konkurenčnosti EU
- Stroški proizvodnje in energije: Podjetja v EU se soočajo z višjimi stroški kot njihovi konkurenti v drugih regijah, kar vpliva na njihovo konkurenčnost.
- Konkurenčni pritisk: EU se v tem sektorju sooča z močno svetovno konkurenco. Proizvodnja za več tehnologij in sestavnih delov je skoncentrirana na Kitajskem.
- Vodenje inovacij: EU še vedno dobro kotira na področju raziskav čistih energetskih tehnologij, vendar se njena konkurenčna prednost na področju inovacij zmanjšuje v zadnjih letih. EU zaostaja za glavnimi azijskimi gospodarstvi pri zasebnih naložbah v raziskave in inovacije.
- Delovna sila: Pomanjkanje kvalificiranih delavcev in staranje delovne sile vplivata na sektor čiste energije.
- Ovire za zasebno financiranje: Dostop do tveganega kapitala ostaja ključni izziv za zagon in povečevanje obsega podjetij EU v sektorju čistih energetskih tehnologij.
- Odpornost dobavne verige: Odvisnost od nekaj držav, ki niso članice EU, kot dobaviteljev ključnih sestavnih delov in surovin, slabi oskrbovalne verige za številne čiste energetske tehnologije.
Ukrepi EU za ohranjanje konkurenčnosti na področju čiste energije
- POLITIČNA PODPORA EU – Podporni politični okvir spodbuja proizvodnjo tehnologij z ničelno neto vrednostjo v EU, saj podpira ponudbo in povpraševanje po obnovljivih virih energije.
- ZAKON O NETo NIČELNI INDUSTRIJI – Izvajanje zakona bo zagotovilo usklajeno podporo proizvodnji tehnologij EU z ničelno neto vrednostjo.
- POVEČANJE KONKURENČNOSTI EU – Komisija daje prednost konkurenčnosti EU z vrsto ključnih pobud, sprejetih na začetku njenega novega mandata: Kompas za konkurenčnost (Competitiveness Compass), Dogovor o čisti industriji (Clean Industry Deal) in Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo (Action Plan for Affordable Energy).
- PODPORA RAZISKAVAM IN INOVACIJAM (R&I) – S podpiranjem inovacij ter razvojem novih in obstoječih tehnologij, na primer prek programa Obzorje Evropa, EU krepi svojo konkurenčnost. EU vodi pri javnih izdatkih za raziskave in inovacije na področju čiste energije, saj je vložila 9 milijard EUR v letu 2022. Prvi podatki kažejo, da se bodo javna sredstva za raziskave in inovacije v tem sektorju leta 2023 povečala za 9 %.