Video prispevek (13:44) na Youtube kanalu Alliance for Responsible Citizenship, ki je bila ustanovljena kot mednarodna skupnost z vizijo boljšega sveta, v katerem lahko vsak državljan uspeva, prispeva in se razvija. Prispevek govori o demografski krizi v hitro se starajočih družbah tega sveta, o družbeni razpolovni dobi (času, v katerem se prebivalstvo neke družbe/države prepolovi) in vzrokih za upadanje rodnosti.
V nadaljevanju podajamo ključna sporočila tega video prispevka.
1. Pregled demografske krize
- Govornik opozarja na vse večjo zaskrbljenost zaradi upadanja rodnosti (angl. natality, Birth rate), zlasti v razvitih državah, kjer se številne ženske soočajo z izzivi pri ustanavljanju družin.
- Pomemben podatek je, da manj kot polovica žensk, ki dopolnijo 30 let in nimajo otrok, nikoli ne postane mati, kar med mladimi vzbuja občutek jeze in razočaranja.
- Demografska kriza ne vpliva le na posameznike, temveč tudi na skupnosti in narode ter ogroža samo civilizacijo.
2. Trenutni svetovni trendi
- Število rojstev se je v številnih državah občutno zmanjšalo, v državah, kot je Indija, se je število rojstev v zadnjih 25 letih zmanjšalo za 20 %, več držav pa je padlo pod nadomestno raven 2,1 otroka na žensko.
- Govornik predstavi koncept „družbenih razpolovnih dob“ (angl. societal half-life), da bi ponazoril, kako hitro lahko prebivalstvo upade, in ugotavlja, da se v državah, kot sta Južna Koreja in Japonska, število rojstev prepolovi vsakih 20 do 40 let.
- Poudarjena je nujnost obrnitve teh trendov, saj se mnoge industrializirane države zdaj soočajo s krizo rodnosti, kar vodi v staranje prebivalstva in potencialno pomanjkanje delovne sile.
3. Posledice upadanja števila rojstev
- Demografsko neravnovesje se kaže zlasti v državah, kot je Italija, kjer se bo v naslednjih dveh desetletjih velik del prebivalstva upokojil, ne da bi ga delovna sila ustrezno nadomestila.
- Obravnavana je „vrzel v rodnosti“, ki ponazarja neskladje med številom rojstev in številom upokojencev, kar ogroža gospodarsko stabilnost, pokojninske sisteme in zdravstveno varstvo.
- Razmere dodatno otežujejo regionalne razlike, saj je na nekaterih območjih vrzel v rodnosti tudi do 60-odstotna, kar dokazuje, da je ta problem razširjen v različnih kulturah in gospodarstvih.
4. Dejavniki, ki prispevajo k brezplodnosti
- Brez otrok je pomemben dejavnik upadanja rodnosti, saj družbeni trendi kažejo premik k manjšim družinam in vse večjemu številu brez otrok.
- Ekonomski pritiski, finančne krize in spreminjajoče se družbene norme prispevajo k odlašanju s starševstvom, saj mnogi dajejo prednost ustvarjanju kariere pred ustvarjanjem družine.
- Govornik opozarja, da ta trend ni omejen na ženske; tudi moški se soočajo s podobnimi pritiski, kar vodi v razširjen pojav odlašanja z načrtovanjem družine.
5. Potencialne rešitve in politični odzivi
- Govornik izraža upanje, da bi ciljno usmerjene politike, kot so tiste, ki se izvajajo na Madžarskem, lahko spodbudile mlade k zgodnejšemu ustvarjanju družin, kar bi lahko obrnilo padajočo stopnjo rodnosti.
- Govornik poudarja potrebo po družbenih okvirih, ki podpirajo ustvarjanje družin, in trdi, da se bodo civilizacije brez proaktivnih ukrepov za reševanje teh demografskih izzivov soočile s hudimi posledicami.
- Poziv k ukrepanju je jasen: potrebno je skupno razumevanje in prizadevanje, da bi ustvarili okolje, v katerem bodo mlajše generacije lahko začele s starševstvom, ko bodo to želele.