Caleca F, Lombardo L, Steger S et al. (2025) Pan-European Landslide Risk Assessment: From Theory to Practice. Reviews of Geophysics – https://doi.org/10.1029/2023RG000825 – open access article pdf – CC BY 4.0

Abstract (povzetek):

Ocena tveganja zemeljskih plazov je temeljna zahteva za načrtovanje ustreznih preventivnih ukrepov. Doslej se je večina študij tveganja osredotočala na posamezna pobočja ali porečja. Ocene na regionalni, nacionalni ali celinski ravni so zaradi metodoloških in/ali podatkovnih omejitev komajda na voljo. V tem prispevku predstavljamo pregled vseh zahtev in omejitev študij tveganja zemeljskih plazov na vseh prostorskih ravneh s pomočjo hibridne oblike, ki združuje elemente izvirne raziskave s celovitimi značilnostmi pregledne študije. Pregled kritično analizira vsako komponento v analizi tveganja zemeljskih plazov s podrobno razlago njihovega najsodobnejšega stanja z namenskimi razdelki o dovzetnosti, nevarnosti, izpostavljenosti in ranljivosti. Da bi preizkusili teoretični okvir, smo se poglobili tudi v študijo primera, izraženo na ravni celine. Natančneje, vzamemo glavna evropska gorovja in bralcu ponudimo učbeniški primer ocene tveganja za tako veliko ozemlje. Pri tem upoštevamo vprašanja, povezana z meddržavnimi razlikami pri kartiranju zemeljskih plazov. Posledično določimo evropsko pokrajino, ki je izpostavljena zemeljskim plazovom, in raziščemo s tem povezane možne gospodarske posledice (človeška naselja in kmetijska območja). Analiziramo tudi ogroženost prebivalstva podnevi in ponoči. Poleg tega raziskujemo sodoben pogled na problem v obliki tega, kako bi bilo treba rezultate o tveganju posredovati tako načrtovalcem kot geoznanstvenemu osebju. Natančneje, naše rezultate pretvorimo v interaktivno spletno aplikacijo (https://pan-european-landslide-risk.github.io/), da bi vključili pojme znanstvenega komuniciranja tako za širšo javnost kot tudi za strokovno javnost.

Key Points (ključne točke):

• Zaradi metodoloških in podatkovnih omejitev se ocena tveganja zemeljskih plazov skorajda ne izvaja, kadar obseg analize vključuje velika območja
• Izvedena je vseevropska analiza za opredelitev območij, ki so bolj dovzetna za zemeljske plazove, in oceno povezanih možnih posledic
• Interaktivne spletne aplikacije predstavljajo sodobno rešitev za izmenjavo rezultatov tveganja z uporabniki in ozaveščanje javnosti

Plain Language Summary (povzetek v preprostem jeziku):

Ocena tveganja zemeljskih plazov je bistvena za načrtovanje preventivnih ukrepov ter varovanje premoženja in zdravja ljudi. Vendar so obstoječe študije pogosto omejene na analizo posameznih pobočij ali porečij. Nasprotno pa se analiza tveganja skorajda ne izvaja, kadar gre za regije, države ali celine. Ta omejitev je posledica izzivov pri pridobivanju podatkov in metodologije. Ta prispevek predstavlja hibridno strukturo, ki združuje pregled področja in izvirno raziskovalno vsebino. Pregledni del analizira komponente tveganja zemeljskih plazov, pri čemer se osredotoča na modeliranje pojava, odziva in izpostavljenosti (angl. exposure) elementov ogroženosti (angl. elements at risk). V izvirnem raziskovalnem delu je izvedena študija primera na celinski ravni, zlasti v evropski pokrajini. Dvostopenjski protokol obravnava meddržavne razlike pri kartiranju zemeljskih plazov in shranjevanju podatkov, opredeljuje območja, ki so bolj nagnjena k sprožanju zemeljskih plazov, ter ocenjuje potencialne gospodarske izgube (angl. economic loss) za človeška naselja in kmetijstvo. Ogroženo prebivalstvo se analizira v dnevnem in nočnem času z združevanjem verjetnosti zemeljskih plazov z ustrezno porazdelitvijo prebivalstva. Ključni vidik predstavlja sodoben pogled na to, kako razširjati ugotovitve takšnih študij. Izvedli smo uporabniku prijazno spletno aplikacijo za deljenje naših rezultatov. Namen te pobude je izboljšati dostopnost do ključnih informacij in povečati ozaveščenost o nevarnostih zemeljskih plazov.

URL: https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2023RG000825