Izjava o vključujoči in trajnostni umetni inteligenci za ljudi in planet – izvirni dokument v angleškem jeziku kot pdf – spodaj je strojni prevod v slovenski jezik (DeepL):
1. Udeleženci iz več kot 100 držav, vključno z vladnimi voditelji, mednarodnimi organizacijami, predstavniki civilne družbe, zasebnega sektorja ter akademske in raziskovalne skupnosti, so se 10. in 11. februarja 2025 zbrali v Parizu, kjer je potekal akcijski vrh o umetni inteligenci. Hiter razvoj tehnologij umetne inteligence predstavlja pomembno spremembo paradigme, ki na različne načine vpliva na naše državljane in družbe. V skladu s Pariškim paktom za ljudi in planet ter načeli, da morajo države prevzeti odgovornost za svoje strategije prehoda, smo opredelili prednostne naloge in začeli izvajati konkretne ukrepe za spodbujanje javnega interesa in premostitev digitalnih razlik s pospeševanjem napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Naši ukrepi temeljijo na treh glavnih načelih znanosti, rešitev – s poudarkom na odprtih modelih umetne inteligence v skladu z okviri držav – in političnih standardov v skladu z mednarodnimi okviri.
2. Ta vrh je poudaril pomen krepitve raznolikosti ekosistema umetne inteligence. Določil je odprt, večdeležniški in vključujoč pristop, ki bo umetni inteligenci omogočil, da bo temeljila na človekovih pravicah, osredotočena na človeka, etična, varna, zanesljiva in zaupanja vredna, hkrati pa poudaril potrebo in nujnost zmanjšanja neenakosti ter pomoči državam v razvoju pri krepitvi zmogljivosti umetne inteligence, da bodo lahko vzpostavile zmogljivosti za umetno inteligenco.
3. Vrh se je osredotočil tudi na to, da bodo države, v katerih je umetna inteligenca prisotna, lahko razvile svoje zmogljivosti. Ob priznavanju obstoječih večstranskih pobud o umetni inteligenci, vključno z resolucijami Generalne skupščine Združenih narodov, Globalnim digitalnim dogovorom, Unescovim priporočilom o etiki umetne inteligence, celinsko strategijo Afriške unije za umetno inteligenco ter deli Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Sveta Evrope in Evropske unije, skupine G7, vključno s Hirošimskim procesom umetne inteligence, in skupine G20, smo potrdili naslednje glavne prednostne naloge:
- Spodbujanje dostopnosti UI za zmanjšanje digitalnih razlik;
- Zagotavljanje odprtosti, vključenosti, preglednosti, etičnosti, varnosti in zanesljivosti UI ob upoštevanju mednarodnih okvirov za vse;
- Zagotavljanje uspešnosti inovacij na področju UI z omogočanjem pogojev za njihov razvoj in preprečevanjem koncentracije trga, ki spodbuja okrevanje in razvoj industrije;
- Spodbujanje uporabe UI, ki pozitivno oblikuje prihodnost dela in trgov dela ter prinaša priložnosti za trajnostno rast;
- Zagotavljanje trajnostne UI za ljudi in planet;
- Krepitev mednarodnega sodelovanja za spodbujanje usklajevanja mednarodnega upravljanja.
Za uresničevanje teh prednostnih nalog:
- Ustanovni člani so vzpostavili pomembno platformo in inkubator za umetno inteligenco v javnem interesu, da bi podprli, okrepili in zmanjšali razdrobljenost med obstoječimi javnimi in zasebnimi pobudami na področju umetne inteligence v javnem interesu ter odpravili digitalne razlike. Pobuda UI v javnem interesu bo vzdrževala in podpirala digitalne javne dobrine ter projekte tehnične pomoči in krepitve zmogljivosti na področju podatkov, razvoja modelov, odprtosti in preglednosti, revizije, računalništva, talentov, financiranja in sodelovanja za podporo in soustvarjanje zaupanja vrednega ekosistema UI, ki pospešuje javni interes vseh, za vse in z vsemi.
- Na vrhu smo prvič in v večdeležniški obliki obravnavali vprašanja v zvezi z UI in energijo. Ta razprava je privedla do izmenjave znanja za spodbujanje naložb v trajnostne sisteme UI (strojna oprema, infrastruktura, modeli), do spodbujanja mednarodne razprave o UI in okolju, do sprejema observatorija o vplivu UI na energijo z Mednarodno agencijo za energijo in do predstavitve energetsko prijaznih inovacij UI.
- Prepoznavamo potrebo po izboljšanju našega skupnega znanja o vplivu UI na trg dela z vzpostavitvijo mreže observatorijev, da bi bolje predvideli posledice UI za delovna mesta, usposabljanje in izobraževanje ter z uporabo UI spodbujali produktivnost, razvoj spretnosti, kakovost in delovne pogoje ter socialni dialog.
4. Priznavamo potrebo po vključujočih dialogih in sodelovanju več zainteresiranih strani na področju upravljanja UI. Poudarjamo potrebo po globalnem razmisleku, ki bi med drugim vključeval vprašanja varnosti, trajnostnega razvoja, inovacij, spoštovanja mednarodnega prava, vključno s humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic, ter varstva človekovih pravic, enakosti spolov, jezikovne raznolikosti, varstva potrošnikov in pravic intelektualne lastnine. Beležimo prizadevanja in razprave, povezane z mednarodnimi forumi, na katerih se preučuje upravljanje umetne inteligence. Kot je navedeno v globalnem digitalnem dogovoru, ki ga je sprejela Generalna skupščina ZN, so udeleženci tudi ponovno potrdili svojo zavezo, da bodo sprožili globalni dialog o upravljanju umetne inteligence in neodvisni mednarodni znanstveni odbor za umetno inteligenco ter uskladili tekoča prizadevanja za upravljanje, zagotovili dopolnjevanje in se izognili podvajanju.
5. Izkoriščanje prednosti tehnologij umetne inteligence v podporo našim gospodarstvom in družbam je odvisno od pospeševanja zaupanja in varnosti. Pozdravljamo vlogo vrha o varnosti umetne inteligence v Bletchley Parku in vrha v Seulu, ki sta bila bistvena za napredek mednarodnega sodelovanja na področju varnosti umetne inteligence, in smo seznanjeni s prostovoljnimi zavezami, ki so bile tam sprejete. Še naprej bomo obravnavali tveganja umetne inteligence za celovitost informacij in nadaljevali delo na področju preglednosti umetne inteligence.
6. Pričakujemo naslednje mejnike na področju UI, kot so vrh v Kigaliju, tretji svetovni forum o etiki UI, ki ga gostita Tajska in UNESCO, svetovna konferenca o UI leta 2025 in svetovni vrh UI za dobro 2025, da bomo lahko sledili svojim zavezam in še naprej sprejemali konkretne ukrepe, usklajene s trajnostno in vključujočo UI.
Države podpisnice: 1. Armenija 2. Avstralija 3. Avstrija 4. Belgija 5. Brazilija 6. Bolgarija 7. Kambodža 8. Kanada 9. Čile 10. Kitajska 11. Hrvaška 12. Ciper 13. Češka 14. Danska 15. Džibuti 16. Estonija 17. Finska 18. Francija 19. Nemčija 20. Grčija 21. Madžarska 22. Indija 23. Indonezija 24. Irska 25. Italija 26. Japonska 27. Kazahstan 28. Kenija 29. Latvija 30. Litva 31. Luksemburg 32. Malta 33. Mehika 34. Monako 35. Maroko 36. Nova Zelandija 37. Nigerija 38. Norveška 39. Poljska 40. Portugalska 41. Romunija 42. Ruanda 43. Senegal 44. Srbija 45. Singapur 46. Slovaška 47. Slovenija 48. Južna Afrika 49. Republika Koreja 50. Španija 51. Švedska 52. Švica 53. Tajska 54. Nizozemska 55. Združeni arabski emirati 56. Ukrajina 57. Urugvaj 58. Vatikan 59. Evropska unija 60. Komisija Afriške unije
Med podpisniki tega dokumenta ni ZDA in Združenega kraljestva (več v prispevku časnika Guardian), so pa med podpisniki Brazilija, Indija, Južna Afrika in Kitajska (BRICS države brez Rusije) ter seveda države Evropske unije in Evropska unija kot samostojna podpisnica.