Dai L, Timmermann A (2025) Climatic and ecological responses to Bennu-type asteroid collisions. Science Advances 11, 6.

Dai L, Timmermann A (2025) Climatic and ecological responses to Bennu-type asteroid collisions. Science Advances 11(6), eadq5399 – https:/doi.org/10.1126/sciadv.adq5399 – open access article pdf – CC BY 4.0

Abstract (Povzetek):

Verjetnost, da bo asteroid Bennu (angl. 101955 Bennu) leta 2182 po našem štetju trčil v Zemljo, je ocenjena na 0,037 %. Morebitno trčenje takih srednje velikih asteroidov lahko v ozračje vnese ogromne količine prahu z neznanimi posledicami za kopenske in morske ekosisteme. V tem prispevku smo s pomočjo povezanega visokozmogljivega modela sistema Zemlje različice 2 z interaktivno kemijo raziskali, kako bi trki srednje velikih asteroidov vplivali na podnebje, vegetacijo in morsko produktivnost. Naše simulacije, ki v stratosfero vnesejo do 400 milijonov ton prahu, kažejo izrazite motnje v podnebju, atmosferski kemiji in globalni fotosintezi. Globalne povprečne temperature naj bi se po naših simulacijah znižale za 4 °C, globalna količina padavin pa naj bi se zmanjšala za 15 %. Največje relativno zmanjšanje globalne kopenske in morske neto primarne produktivnosti znaša 36 oziroma 25 %. Odvisno od količine železa v asteroidu in posledičnega odlaganja morskega prahu se na območjih z omejeno količino železa, kot sta Južni ocean in vzhodni ekvatorialni Pacifik, pojavijo velika cvetenja diatomij.

Zanimiv prispevek o blizu Zemeljskih asteroidih v našem Sončnem sistemu, ki ne predstavljajo zanemarljivo grožnjo naseljenosti našega planeta- Do septembra 2024 so našteli že preko 35.800 takih objektov, med njimi je 4952 srednje velikih, takih s premerom med 300m in 1km.

Slika: Globalni odzivi podnebnega sistema na perturbacije zaradi prahu po trku asteroida tipa Bennu po štirih scenarijih za prah.
Časovne vrste globalnih in mesečnih povprečnih absolutnih sprememb:
(A) skupne obremenitve s prahom (upoštevajte, da je os y prikazana v logaritemski lestvici), (B) površinskega neto kratkovalovnega toka,
(C) površinske temperature in odstotnih sprememb, (D) količine padavin med štirimi simulacijami prahu in kontrolno simulacijo v 48 mesecih. Vnosi prahu 100, 200, 300 in 400 Tg v januarju so prikazani s črtkano, črtkano, črtkano in polno črto. Svetlo črne črtkane črte predstavljajo ničelne vrednosti. Prostorski vzorci (E) površinskega neto kratkovalovnega toka, (F) površinske temperature in (G) anomalij padavin, povprečenih v prvih dveh letih po trku v simulaciji 400 Tg prahu. Vse anomalije v tej študiji so izračunane z odštevanjem mesečnih podatkov v 48 mesecih v kontrolni simulaciji.
(vir: https://www.science.org/cms/10.1126/sciadv.adq5399/asset/a51de11e-5f28-4b29-8850-ab3d730427c3/assets/images/large/sciadv.adq5399-f1.jpg).

URL: https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.adq5399