Hansen JE, Kharecha P, Sato M et al. (2025) Global Warming Has Accelerated: Are the United Nations and the Public Well-Informed? Environment: Science and Policy for Sustainable Development 67, 1, 6-44 – https://doi.org/10.1080/00139157.2025.2434494 – open access article pdf
Abstract (povzetek):
Globalna temperatura se je v zadnjih dveh letih dvignila za več kot 0,4 °C (0,7 °F), 12-mesečno povprečje pa je avgusta 2024 doseglo vrhunec pri +1,6 °C v primerjavi s temperaturo na začetku prejšnjega stoletja (povprečje za obdobje 1880–1920). Ta skok temperature je povzročilo eno od periodičnih tropskih pojavov El Niño, vendar so bili mnogi znanstveniki, ki se ukvarjajo z Zemljo, zmedeni zaradi obsega globalnega segrevanja, ki je bilo dvakrat večje od pričakovanega za šibki El Niño v letih 2023–2024. Ugotovili smo, da je večino druge polovice segrevanja povzročila omejitev emisij aerosolov s plovil, ki jo je leta 2020 uvedla Mednarodna pomorska organizacija za boj proti vplivu aerosolnih onesnaževalcev na zdravje ljudi. Aerosoli so majhni delci, ki služijo kot jedra za nastajanje oblakov. Njihov najpomembnejši učinek je povečanje obsega in svetlosti oblakov, ki odbijajo sončno svetlobo in imajo hladilni učinek na Zemljo. Ko se aerosoli – in s tem oblaki – zmanjšajo, je Zemlja temnejša in absorbira več sončne svetlobe, kar poveča globalno segrevanje. Ladje so glavni vir aerosolov v severnem Tihem in severnem Atlantskem oceanu. Aerosolski učinek smo količinsko opredelili na podlagi geografske porazdelitve sončne svetlobe, ki jo odbije Zemlja, kot jo merijo sateliti, pri čemer so največji pričakovani in opazovani učinki v severnem Tihem in severnem Atlantskem oceanu. Ugotovili smo, da je hlajenje aerosolov in s tem občutljivost podnebja podcenjeno v najboljši oceni Medvladnega foruma Združenih narodov o podnebnih spremembah (angl. Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC).
Globalno segrevanje, ki ga povzroča zmanjšanje aerosolov ladij, se ne bo končalo, ko bo tropsko podnebje prešlo v hladno fazo La Niña. Zato pričakujemo, da globalna temperatura ne bo padla veliko pod raven +1,5 °C, ampak bo v naslednjih nekaj letih nihala blizu ali nad to ravnjo, kar bo pomagalo potrditi našo interpretacijo nenadnega globalnega segrevanja. Visoke temperature morske površine in naraščajoče vroče točke v oceanih se bodo nadaljevale, kar bo imelo škodljive učinke na koralne grebene in drugo morsko življenje. Največji praktični učinek na ljudi danes je povečanje pogostosti in resnosti podnebnih ekstremov. Močnejše tropske nevihte, tornadi in nevihte, in s tem tudi bolj ekstremne poplave, povzročajo visoke temperature morske površine in toplejša atmosfera, ki v sebi zadržuje več vodne pare. Višja globalna temperatura povečuje tudi intenzivnost vročinskih valov, v času in na območjih suhega vremena pa visoke temperature povečujejo intenzivnost suše, vključno s „hitrimi sušami“, ki se hitro razvijejo tudi v regijah z zadostno povprečno količino padavin.
Podnebne spremembe na polih imajo največji dolgoročni vpliv na človeštvo, pri čemer se učinki pospešujejo zaradi skoka globalne temperature. Ugotavljamo, da taljenje polarnega ledu in dotok sladke vode v Severno Atlantski ocean presegata prejšnje ocene, zaradi pospešenega globalnega segrevanja pa se bo taljenje še povečalo. Posledica tega je, da bo v naslednjih 20–30 letih verjetno prišlo do zaustavitve atlantske meridionalne cirkulacije (angl. Atlantic meridional overturning circulation – AMOC), če ne bodo sprejeti ukrepi za zmanjšanje globalnega segrevanja – v nasprotju z zaključki IPCC. Če se AMOC zaustavi, bo to povzročilo velike probleme, vključno z dvigom morske gladine za več metrov – zato zaustavitev AMOC opisujemo kot „točko brez povratka“.
Menimo, da je za oceno teh vprašanj in ukrepov, ki so potrebni, da se mladim ne bo treba soočiti z grozno situacijo, nad katero nimajo nadzora, potrebna alternativna perspektiva – dopolnilo k pristopu IPCC. Ta alternativni pristop bo v večji meri izkoriščal tekoče opazovanja za modeliranje in paleoklimat za preizkušanje modelov in našega razumevanja. Danes so grožnje zaustavitve AMOC in dviga morske gladine slabo razumljene, vendar lahko boljše opazovanje sprememb polarnih oceanov in ledu v odzivu na sedanje pospešeno globalno segrevanje znatno izboljša naše razumevanje.
URL: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00139157.2025.2434494