OECD (2024) Education at a Glance 2024: OECD Indicators. Paris: OECD Publishing, 495p. – https://doi.org/10.1787/c00cad36-en – free access document pdf – CC BY 4.0
Executive Summary (Izvršni povzetek):
Izobraževanje na kratko (Education at a Glance) je dokončni vodnik po stanju na področju izobraževanja po vsem svetu. Analizira vse ravni izobraževanja in zagotavlja podatke o temah, kot so dosežki, vpis, financiranje in organizaciji izobraževalnih sistemov. Izdaja za leto 2024 se osredotoča na pravičnost v izobraževanju. Bralci, ki jih zanima povzetek ugotovitev na to temo, so napoteni tudi na publikacijo Spotlight on Equity.
Izobraževalni dosežki in rezultati na trgu dela so se izboljšali za skupine z najnižjimi dosežki
Izobraževalni rezultati in rezultati na trgu dela za mlade odrasle, ki jim grozi zaostajanje, so se izboljšali. Odkar je na voljo spletna stran . 2016 se je delež mladih, starih od 18 do 24 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zmanjšal s 16 % na 14 %. v povprečju v OECD. Hkrati se je delež 25-34-letnikov brez višješolske srednješolske izobrazbe v kvalifikacij se je zmanjšal s 17 % na 14 %. Izboljšale so se tudi zaposlitvene možnosti: stopnja zaposlenosti v starostni skupini 25-34 let brez srednješolske izobrazbe se je povečala z 59 % na 61 %, v starostni skupini 25-34 let brez srednješolske izobrazbe pa se je stopnja zaposlenosti s srednješolsko ali višješolsko neterciarno izobrazbo se je povečala s 76 % na 79 %. Ti pozitivni trendi so posledica tega, da se 18-24-letniki dlje časa izobražujejo, in močnega trga dela. Vendar pa ne kažejo na boljše učne rezultate. Delež petnajstletnikov s slabimi dosežki v programu mednarodne primerjave učencev (PISA) ostaja nespremenjen ali pa se je od leta 2012 v večini držav. Poleg tega spretnosti, ki jih pridobijo mladi odrasli, pogosto ne ustrezajo spretnostim na trgu dela potrebam trga dela. Za ohranjanje pozitivnih trendov na področju zaposlovanja v času šibkejših trgov dela je treba zagotoviti, da da bo boljša izobrazba temeljila na boljših učnih rezultatih. To vključuje močne temeljna znanja, ki omogočajo vseživljenjsko učenje, in ustrezna znanja in spretnosti za zaposlitev, ki posameznikom pomagajo pri njihovi poklicni poti.
Dekleta so v izobraževanju uspešnejša od fantov, vendar so ženske na trgu dela še vedno prikrajšane.
Deklice in ženske so v izobraževanju po večini razpoložljivih meril uspešnejše od fantov in moških. Na standardiziranih testih dosegajo višje rezultate, verjetnost ponavljanja razreda na primarni in nižji sekundarni ravni pa je za 28 % manjša. Na višji sekundarni in terciarni ravni je v vseh državah, za katere so na voljo podatki, večja verjetnost, da bodo uspešno končale svoje programe, pri čemer razlike med spoloma pogosto presegajo 10 odstotnih točk. Ženske se tudi pogosteje odločajo za terciarno izobraževanje kot moški, delež žensk, starih od 25 do 34 let, s terciarno izobrazbo pa je bistveno višji (54 % mladih žensk v primerjavi z 41 % mladih moških v OECD). Kljub visoki stopnji izobrazbe pa so ženske na trgu dela še vedno prikrajšane. Pri mladih ženskah je manj verjetno, da bodo zaposlene, razlika pa je še posebej velika pri tistih, ki niso dokončale višje sekundarne izobrazbe. Stopnja zaposlenosti žensk, starih od 25 do 34 let, ki nimajo srednješolske izobrazbe, je s 47 % za 25 odstotnih točk nižja od stopnje zaposlenosti moških. Med mladimi s terciarno izobrazbo je zaposlenih 84 % žensk, kar je za 6 odstotnih točk manj od stopnje zaposlenosti nižja od stopnje zaposlenosti moških s podobno izobrazbo. Mlade ženske prav tako zaslužijo manj kot mladi moški, saj je njihov povprečni zaslužek 15 nižji pri tistih, ki nimajo srednješolske izobrazbe, in 17 % nižji pri tistih s terciarno izobrazbo.
Na rezultate izobraževanja močno vpliva družinsko okolje.
Izobraževalni rezultati se prenašajo med generacijami. Neenakosti se začnejo že zgodaj in se ohranjajo skozi vse na vseh stopnjah izobraževalnega sistema. V državah z razpoložljivimi podatki imajo otroci iz družin z nizkimi dohodki v povprečju za 18 odstotnih točk manjša verjetnost, da bodo vključeni v predšolsko vzgojo in varstvo pred V osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju so učenci iz manj ugodnih socialno-ekonomskih iz socialno šibkejših družin dosegajo slabše rezultate pri standardiziranih ocenjevanjih, kot je na primer mednarodno preverjanje bralne pismenosti (Progress in International Reading). pismenosti (PIRLS) in PISA. Dijaki, ki začnejo obiskovati višje sekundarne programe, so v 19 odstotkih odstotnih točk manjša verjetnost, da bodo uspešno končali študij, če njihovi starši niso dosegli srednješolske izobrazbe. kot njihovi vrstniki s starši, ki imajo terciarno izobrazbo, ta razlika pa znaša 13 odstotnih točk. točk za tiste, ki začnejo študij na dodiplomskem študiju. Te prikrajšanosti imajo za posledico zelo različne ravni dosežene izobrazbe. Medtem ko ima 72 % odraslih, ki imajo vsaj enega od staršev s terciarno izobrazbo pridobili tudi terciarno kvalifikacijo, je le 19 % tistih, katerih starši niso končali višješolskega študija. srednješolsko izobrazbo, imajo terciarno izobrazbo.
Predšolska vzgoja pomaga vsem otrokom omogočiti pošten začetek izobraževanja.
Predšolska vzgoja je pomembno orodje za zmanjšanje vpliva družinskega okolja na možnosti izobraževanja, saj pomaga odpraviti razvojne razlike med otroki, preden ti vstopijo v osnovno šolo. Da bi vsem otrokom zagotovili predšolsko izobraževanje, je 10 od 38 držav OECD v zadnjem desetletju znižalo starostno mejo za začetek obveznega šolanja, tako da vključuje delno ali celotno predšolsko izobraževanje, zdaj pa je to obvezno v 19 državah OECD. Poleg tega vlade v svojih proračunih dajejo prednost predšolski vzgoji. Javni izdatki za predšolsko vzgojo, merjeni kot delež bruto domačega proizvoda (BDP), so se med letoma 2015 in 2021 povečali za 9 %, kar je bistveno več kot za druge ravni izobraževanja. Tudi stopnje vpisa v predšolsko vzgojo se še naprej povečujejo v vseh starostnih skupinah. V povprečju je v OECD v predšolsko vzgojo vključenih 83 % otrok, starih od 3 do 5 let, v primerjavi z 79 % leta 2013. Vrzel med koncem plačanega starševskega dopusta in začetkom brezplačnega izobraževanja, v katerem morajo starši plačati predšolsko vzgojo, je še posebej pomembna za vpis otrok iz družin z nizkimi dohodki. Sedem držav OECD ponuja brezplačno otroško varstvo ali predšolsko izobraževanje, ki se začne takoj po koncu plačanega starševskega dopusta, medtem ko je v osmih državah OECD petletna vrzel ali več med koncem plačanega starševskega dopusta in začetkom brezplačnega izobraževanja. Poleg tega, tudi če je zgodnja predšolska vzgoja nominalno brezplačna, so zasebni izdatki zanjo v številnih državah še vedno visoki, zaradi česar so otroci iz revnejših družin v slabšem položaju. To je posledica številnih dejavnikov, kot so npr. omejena razpoložljivost mest v javno financiranih ustanovah ali omejeno število ur, ki so na voljo brezplačno, ki jih morajo starši pogosto doplačati zasebno.
Pomanjkanje učiteljev lahko poveča neenakosti.
Zaposlovanje dobro usposobljenih učiteljev, ki bi nadomestili tiste, ki se upokojijo ali odidejo, je izziv v večini držav. Na začetku šolskega leta 2022/23 se je 18 od 21 držav, za katere so na voljo podatki, soočalo s pomanjkanjem učiteljev in ni moglo zapolniti vseh prostih učiteljskih mest. Pomanjkanje učiteljev ne vpliva na šole v enaki meri. Da bi v najbolj prizadete šole privabili več učiteljev, približno tretjina držav z razpoložljivimi podatki ponuja dodatke učiteljem, ki poučujejo v oddaljenih šolah, približno ena od desetih držav pa ponuja dodatke za učitelje, ki poučujejo v socialno-ekonomsko ogroženih šolah. Vendar samo finančne spodbude niso dovolj za privabljanje motiviranih kandidatov. Enako pomembni so tudi drugi ukrepi, vključno z zadostno strokovno podporo in močnimi javnimi priznavanje prizadevanj učiteljev, ki poučujejo v prikrajšanih šolah.
URL: https://www.oecd.org/en/publications/education-at-a-glance-2024_c00cad36-en.html