Evropska komisija je naročila nekdanjemu predsedniku Evropske centralne banke Mariu Draghiju poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti. Poročilo obravnava izzive, s katerimi se soočajo podjetja na enotnem trgu, in predlaga strategijo za trajnostno blaginjo in konkurenčnost EU. Cilj je ohraniti vodilno vlogo EU v svetu in zagotoviti gospodarsko varnost ter vključujočo rast s poudarkom na trajnostni konkurenčnosti, gospodarski varnosti, odprti strateški avtonomiji in pošteni konkurenci. Poročilo naj bi prispevalo k razvoju novega načrta za čisto industrijo, ki bo ustvaril konkurenčna delovna mesta. V nadaljevanju so voljo različice poročila in Draghijev govor v Evropskem parlamentu.

The future of European competitiveness – Part A – A competitiveness strategy for Europe. 70p. – open access document pdf

Poročilo analizira evropsko konkurenčnost in predlaga strategijo za povečanje produktivnosti in rasti. Opozarja na izzive, kot so počasna inovacija, visoke cene energije in geopolitična nestabilnost. Predlaga ukrepe za izboljšanje inovacijskega ekosistema, prehod na čisto energijo ter okrepitev varnosti in zmanjšanje odvisnosti. Poudarja pomen celovitega pristopa, ki vključuje usklajene politike in institucionalne reforme, ter financiranje potrebnih investicij z uporabo skupnih varnih instrumentov. Poročilo se opira na obsežne podatke in analize, ki so bile pripravljene v sodelovanju z mnogimi strokovnjaki in organizacijami.

1. Uvod

Dokument “The future of European competitiveness – Part A – A competitiveness strategy for Europe” obravnava ključne izzive in priložnosti za Evropsko unijo (EU) v prihodnjih letih. Poudarja upočasnitev gospodarske rasti EU, zaostajanje v produktivnosti za ZDA, naraščajočo geopolitično nestabilnost in potrebo po prehodu na trajnostno gospodarstvo. Dokument predlaga novo industrijsko strategijo, ki temelji na treh glavnih stebrih:

• Odprava inovacijskega zaostanka: Izboljšanje produktivnosti z večjimi vlaganji v raziskave in razvoj, olajšanje prehod inovacij na trg in odpravljanje ovir za rast inovativnih podjetij.
• Skupen načrt za razogljičenje in konkurenčnost: Zagotovitev, da bo EU vodilna pri razvoju in proizvodnji tehnologij za razogljičenje ter istočasno ohranjala svojo konkurenčnost.
• Povečanje varnosti in zmanjšanje odvisnosti: Zmanjšanje odvisnosti od kritičnih surovin, naprednih tehnologij in energentov ter krepitev evropske obrambne industrije.

2. Glavne teme in deje poročila

2.1. Evropska konkurenčnost in gospodarska rast

• Zaostajanje za ZDA: Dokument poudarja, da je se je razlika v BDP med EU in ZDA povečala, predvsem zaradi upočasnjene rasti produktivnosti v Evropi. “Na prebivalca je realni razpoložljivi dohodek v ZDA od leta 2000 narasel skoraj dvakrat bolj kot v EU.”
• Močan evropski model: Kljub izzivom, EU ima močne temelje: odprto gospodarstvo, visoko stopnjo konkurence, močan pravni okvir in aktivne politike za boj proti revščini. “Evropski model združuje visoko raven gospodarske integracije in človeškega razvoja z nizko stopnjo neenakosti.”
• Potreba po novem pristopu: Dokument opozarja, da se je okolje spremenilo, in da je potreben nov pristop h gospodarski politiki in sodelovanju med državami članicami. “Nikoli doslej ni bila velikost naših držav videti tako majhna in neprimerna glede na velikost izzivov.”

2.2. Inovacijski zaostanek in tehnološka konkurenca

• Ovire za inovacije: Dokument identificira regulativne ovire, pomanjkanje financiranja za zagonska podjetja, razdrobljenost podatkov in pomanjkanje digitalne infrastrukture kot ključne ovire za inovacije. “Regulativne ovire ovirajo rast na več načinov. Prvič, kompleksni in dragi postopki v razdrobljenih nacionalnih sistemih odvrnejo izumitelje od vložitve pravic intelektualne lastnine (IPR).”
• Digitalizacija in umetna inteligeca (UI): Dokument poudarja, da je EU zaostal v sektorjih, kot so digitalizacija in umetna inteligenca (UI). “EU zaostaja pri vzpostavljanju svojega položaja v produktih z ekskluzivnostjo na trgu, kot so zdravila za redke bolezni in napredna zdravila za zdravljenje.”
• Potreba po spremembi: EU mora po mnenju dokumenta pospešiti tehnološke inovacije, izboljšati prehod inovacij na trg in odpraviti ovire za rast inovativnih podjetij. “EU mora okrepiti svoje tehnološke zmogljivosti, povečati vlaganja v raziskave in razvoj ter odpraviti regulativne ovire za inovacije.”

2.3. Razogljičenje in energetika

• Visoke cene energije: Dokument ugotavlja, da so visoke cene energije posledica pomanjkanja skupnega pristopa, odvisnosti od uvoženega plina in slabo razvitih dolgoročnih pogodb o dobavi energije. “Evropa je največja svetovna uvoznica plina in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), vendar se njen potencial kolektivne pogajalske moči ne izkorišča dovolj.”
• Izzivi za tehnologije čiste energije: Dokument opozarja na preveliko odvisnost od Kitajske pri proizvodnji tehnologij čiste energije (angl. Clean energy) in na nezadostno podporo domačim proizvajalcem. “Proizvodni stroški sončnih fotovoltaičnih (PV) celic na Kitajskem so približno 35–65 % nižji kot v Evropi, stroški proizvodnje baterijskih celic pa 20–35 % nižji.”
• Skupen pristop: Dokument predlaga skupen načrt za razogljičenje in konkurenčnost, ki bo zagotovil, da bo EU vodilna pri razvoju tehnologij čiste energije in zmanjšal odvisnost od fosilnih goriv. “EU mora okrepiti svoj položaj v tehnologijah čiste energije, odpraviti ovire za njihovo uporabo ter zagotoviti, da bo razogljičenje spodbudilo gospodarsko rast.”

2.4. Varnost in zmanjšanje odvisnosti

• Zunanja odvisnost: Dokument opozarja, da je EU zelo odvisna od uvoza kritičnih surovin (angl. Critical raw materials – CRM), naprednih tehnologij (angl. High tech) in energentov (angl. Energy sources). “Okoli 40 % evropskega uvoza prihaja od majhnega števila dobaviteljev, ki jih je težko nadomestiti, in približno polovica tega uvoza prihaja iz držav, s katerimi ni strateško usklajena.”
• Obrambna industrija: Dokument izpostavlja razdrobljenost evropske obrambne industrije, kar ovira njeno sposobnost proizvodnje v velikem obsegu in povzroča pomanjkanje interoperabilnosti. “V Evropi se uporablja dvanajst različnih tipov bojnih tankov, medtem ko ZDA proizvajajo le enega.”
• Skupen pristop: EU mora razviti skupno zunanjo gospodarsko politiko, okrepiti domače proizvodne zmogljivosti in povečati varnost svojih omrežij. “EU bo morala razviti resnično ‘zunanjo gospodarsko politiko’, da bo ohranila svojo svobodo.”

2.5. Financiranje naložb

• Ogromne potrebe po investicijah: Dokument poudarja, da bodo potrebne ogromne investicije za doseganje ciljev na področju digitalizacije, razogljičenja in obrambe. “Skupna stopnja naložb v BDP se bo morala povečati za približno 5 odstotnih točk BDP EU na leto na raven, ki je bila nazadnje opažena v 60. in 70. letih.”
• Vloga zasebnega sektorja: Čeprav bo zasebni sektor moral imeti glavno vlogo pri financiranju, bo potrebna tudi podpora javnega sektorja. “Zasebni sektor verjetno ne bo mogel financirati levjega deleža teh naložb brez podpore javnega sektorja.”
• Integracija kapitalskih trgov: Dokument poudarja, da je ključna integracija evropskih kapitalskih trgov za boljše usmerjanje prihrankov v produktivne naložbe. “Integracija evropskih kapitalskih trgov za boljše usmerjanje visokih gospodinjskih prihrankov v produktivne naložbe v EU bo ključnega pomena.”

2.6. Krepitev upravljanja

• Potreba po reformi: Dokument ugotavlja, da obstoječe upravljanje EU ni primerno za trenutne izzive in da je potrebna reforma. “Skupnostna metoda” je bila vir uspeha EU, vendar je bila vzpostavljena v drugačni dobi, ko je bila Unija manjša in se je soočala z drugačnim sklopom izzivov.”
• Novi evropski partnerski odnos: Dokument predlaga nov pristop h sodelovanju, ki temelji na “obnovljenem evropskem partnerstvu med državami članicami”, vključuje jasne cilje, učinkovito usklajevanje politik in preprostejša pravila. “Evropa mora delovati kot Unija, kot še nikoli prej, na podlagi obnovljenega evropskega partnerstva med državami članicami.”
• Enostavnejša pravila: Dokument priporoča odpravo regulativnih bremen, uvedbo skupne metodologije za ocenjevanje stroškov novih zakonov in učinkovitejše delovanje nadzornih organov. “Regulativa je za več kot 60 % podjetij v EU ovira za naložbe, pri čemer 55 % MSP regulativne ovire in upravno breme navaja kot svoj največji izziv.”

3. Ključni citati

• O zaostajanju produktivnosti: “Na prebivalca je realni razpoložljivi dohodek v ZDA od leta 2000 narasel skoraj dvakrat bolj kot v EU.”
• O nujnosti sprememb: “Nikoli doslej ni bila velikost naših držav videti tako majhna in neprimerna glede na velikost izzivov.”
• O regulativnih ovirah: “Regulativne ovire ovirajo rast na več načinov.”
• O skupni energetski politiki: “Evropa je največja svetovna uvoznica plina in LNG, vendar se njen potencial kolektivne pogajalske moči ne izkorišča dovolj.”
• O odvisnosti od kritičnih surovin: “Okoli 40 % evropskega uvoza prihaja od majhnega števila dobaviteljev, ki jih je težko nadomestiti, in približno polovica tega uvoza prihaja iz držav, s katerimi ni strateško usklajena.”
• O fragmentiranosti obrambne industrije: “V Evropi se uporablja dvanajst različnih tipov bojnih tankov, medtem ko ZDA proizvajajo le enega.”
• O potrebah po investicijah: “Skupna stopnja naložb v BDP se bo morala povečati za približno 5 odstotnih točk BDP EU na leto na raven, ki je bila nazadnje opažena v 60. in 70. letih.”
• O zasebnem financiranju: “Zasebni sektor verjetno ne bo mogel financirati levjega deleža teh naložb brez podpore javnega sektorja.”
• O novem upravljanju EU: “Evropa mora delovati kot Unija, kot še nikoli prej, na podlagi obnovljenega evropskega partnerstva med državami članicami.”

4. Priporočila

• Investirati v inovacije: Okrepiti raziskave in razvoj, podpirati zagonska podjetja ter ustvariti inovacijam prijazno okolje.
• Pospešiti razogljičenje: Vlagati v tehnologije čiste energije, zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv ter zagotoviti cenejšo in bolj zanesljivo oskrbo z energijo.
• Zmanjšati odvisnost: Diverzificirati dobavitelje kritičnih surovin in tehnologij, okrepiti domačo proizvodnjo ter zagotoviti kibernetsko varnost.
• Reformirati upravljanje EU: Okrepiti koordinacijo politik, zmanjšati regulativno breme in poenostaviti postopke odločanja.
• Mobilizirati sredstva: Izboljšati integracijo kapitalskih trgov, zagotoviti večjo vlogo zasebnega sektorja ter okrepiti javne naložbe v strateške projekte.

5. Zaključek

Dokument predstavlja celovit pregled izzivov in priložnosti, s katerimi se sooča Evropska unija. Predlaga ambiciozno strategijo za okrepitev konkurenčnosti, trajnostni razvoj in povečanje varnosti. Ključnega pomena za uspeh te strategije bo tesno sodelovanje med državami članicami, reforme na ravni EU in trden politični konsenz.

The future of European competitiveness – Part B – In-depth analysis and recommendations. 327p. – open access document pdf

Poročilo obravnava konkurenčnost Evropske unije v različnih sektorjih, od energetike in surovin do avtomobilske industrije, obrambe, vesolja in zdravstva. Poročilo analizira ključne izzive, kot so visoki stroški energije, pomanjkanje surovin, zapletene regulativne postopke in pomanjkanje usposobljenega kadra. Poročilo predlaga konkretne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti, vključno z poenostavitvijo regulacije, povečanjem vlaganj v raziskave in razvoj ter izboljšanjem usklajevanja politik na ravni EU. Poudarek je na potrebi po bolj celostnem in usklajenem pristopu k spodbujanju inovacij in rasti. Poročilo vključuje številne predloge za kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe.

1. Uvod

Ta dokument analizira prihodnost evropske konkurenčnosti, osredotočajoč se na sektorske in horizontalne politike. Obravnava ključne izzive in podaja priporočila za krepitev konkurenčnosti EU na globalnem trgu.

2. Sektorske Politike

2.1 Energetika:

• Izhodišče: EU je močno odvisna od uvoza energije, kar povečuje njeno ranljivost. Različne razmere v državah članicah glede cen energije ustvarjajo neenakomerne konkurenčne pogoje.
• Cilji in predlogi: Zagotoviti dostop do konkurenčnih virov energije za industrije, ki so izpostavljene mednarodni konkurenci. Vzpostaviti partnerstva z zanesljivimi in raznolikimi trgovinskimi partnerji, vključno z dolgoročnimi pogodbami.
  • Citat: “Facilitate industries exposed to international competition to get access to competitive energy sourcing. Establish partnerships with reliable and diversified trade partners, also reinforcing long-term contracts.” (Omogočiti dostop do konkurenčnih virov energije za industrije, ki so izpostavljene mednarodni konkurenci. Vzpostaviti partnerstva z zanesljivimi in raznolikimi trgovinskimi partnerji, vključno z dolgoročnimi pogodbami.)
• Mali modularni reaktorji (SMR): Poudarja se naraščajoče zanimanje za SMR kot ekonomičnejšo alternativo velikim jedrskim elektrarnam.
  • Citat: “Compared to traditional large nuclear power plants, SMRs may offer an economy of numbers, rather than economy of scale, and several potential benefits” (V primerjavi s tradicionalnimi velikimi jedrskimi elektrarnami, lahko SMR-ji ponudijo ekonomijo števil, namesto ekonomije obsega in več potencialnih prednosti.)
  • Omenjene so države kot ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada, Japonska in Republika Koreja kot države, ki aktivno razvijajo lastne modele. Rusija in Kitajska že imata priključene prve SMR-je na omrežje.

2.2 Kritične surovine:

• Izhodišče: Nestabilnost cen surovin predstavlja resen problem za investicije v celotni dobavni verigi.
  • Citat: “Excessive recent volatility in materials markets represents a serious concern for all investment along the mineral supply chain.” (Prekomerna nedavna nestanovitnost na trgih materialov predstavlja resno skrb za vse naložbe vzdolž dobavne verige mineralov.)
  • Primer litija kaže na ekstremno nihanje cen, ki ovira odpiranje novih konkurenčnih rudnikov v EU.
• Cilji in predlogi: Razviti strateške zaloge kritičnih mineralov v EU. Povečati preglednost finančnih trgov za veleprodajne pogodbe kritičnih mineralov. Razviti evropska merila za cene kovin, ki bi zagotovila zanesljive cenovne signale za vlagatelje.
  • Citat: “Develop strategic stockpiles for critical minerals in the EU.” (Razviti strateške zaloge kritičnih mineralov v EU.)
  • Primeri: Japonska in Južna Koreja aktivno zasledujeta strategije za zagotavljanje zanesljive dobave kritičnih mineralov. Japonska preko organizacije JOGMEC vlaga v rudarske projekte po svetu in zagotavlja finančno podporo svojim podjetjem. Južna Koreja krepi svoje strateške zaloge.
  • Citat: “Japan has pursued the securing of its supply chains through trade, investment in mining projects overseas, stockpiling, innovation and recycling.” (Japonska si prizadeva za zagotavljanje svojih dobavnih verig s trgovino, naložbami v rudarske projekte v tujini, ustvarjanjem zalog, inovacijami in recikliranjem.)
  • “South Korea’s strategy for ‘securing reliable supply of critical minerals’ builds on earlier governmental actions to reduce its dependency on supplies from specific nations.” (Strategija Južne Koreje za “zagotavljanje zanesljive oskrbe s kritičnimi minerali” temelji na prejšnjih vladnih ukrepih za zmanjšanje odvisnosti od dobave iz določenih držav.)

2.3 Digitalizacija in napredne tehnologije:

• Izhodišče: EU zaostaja za ZDA in Kitajsko na področju telekomunikacijske infrastrukture in digitalnih storitev.
• Cilji in predlogi: Uvesti “potni list” za B2B storitve, ki bi operaterjem omogočil ponujanje storitev po vsej EU. Okrepiti evropske ponudnike telekomunikacijske opreme in programske opreme. Koordinirati tehnične standarde za računalništvo na robu omrežja, omrežne API-je in IoT na ravni EU.
  • Citat: “Introduce ‘passporting’ of B2B services to enable operators in one Member State to offer services EU-wide.” (Uvesti “potni list” za B2B storitve, ki bi operaterjem omogočil ponujanje storitev po vsej EU.)
• Računalništvo in AI: Podpreti raziskave in razvoj na področju umetne inteligence z vzpostavitvijo sektorskih AI laboratorijev.
  • Citat: “Launch EU-level calls to finance ‘quasi-pilot lines’ within sectoral AI labs to promote EU-wide industrial research for lower technology readiness levels (TRLs 3-5).” (Začeti razpise na ravni EU za financiranje “kvazi-pilotnih linij” znotraj sektorskih laboratorijev AI, da se spodbudi industrijske raziskave na ravni EU za nižje stopnje tehnološke pripravljenosti (TRL 3-5).)
• Polprevodniki: Okrepiti evropska podjetja, ki so dokazala odličnost na področju opreme in materialov za polprevodnike. Pregledati in razširiti EU Chips Act z namenom povečanja financiranja, koordinacije in hitrosti javno-zasebnega sodelovanja.
  • Citat: “Strengthen EU companies of demonstrated excellence in selected semiconductor equipment and materials, defending their export ambitions and expanding their addressable markets.” (Okrepiti evropska podjetja, ki so dokazala odličnost na področju izbrane opreme in materialov za polprevodnike, braniti njihove izvozne ambicije in širiti njihove naslovljive trge.)
  • “Create an EU semiconductor budgetary allocation complementary to Member States’ allocations.” (Ustvariti proračunsko dodelitev EU za polprevodnike, ki bo dopolnjevala dodelitve držav članic.)

2.4 Energetsko Intenzivne Industrije:

• Izhodišče: Evropske energetsko intenzivne industrije (kot so kemična in kovinska industrija) se soočajo z izgubo konkurenčnosti, povezano z visoko energetsko intenzivnostjo in posledično odvisnostjo od uvoza.
  • Citat: “A loss of competitiveness is also visible in data on export performance, where the higher energy intensity of an industry is associated with lower or negative export growth during from 2022 to 2023 compared to other EU industries.” (Izguba konkurenčnosti je vidna tudi v podatkih o izvoznih rezultatih, kjer je višja energetska intenzivnost panoge povezana z nižjo ali negativno rastjo izvoza v obdobju od 2022 do 2023 v primerjavi z drugimi panogami EU.)
• Cilji in predlogi: Spodbujati inovacije na področju tehnologij za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) in podpreti prehod teh industrij k bolj trajnostnim modelom.
  • Citat: “For example, Scandinavian countries are world leaders in terms of patent density (patents per capita) in the field of GHG abatement.” (Na primer, skandinavske države so svetovne voditeljice glede gostote patentov (patentov na prebivalca) na področju zmanjševanja emisij TGP.)

2.5 Čiste tehnologije:

• Izhodišče: Pomembno je spodbujati razvoj in uporabo čistih tehnologij, ki so ključne za doseganje podnebnih ciljev.
• Cilji in predlogi: Uvesti obvezna ne-cenovna merila v javnih naročilih, ki bi poudarjala trajnost in odpornost. Spodbuditi trajnostne in odporne izdelke v nacionalnih shemah subvencij.
  • Citat: “Mandatory non-price criteria in public procurement, on: i) environmental sustainability (e.g. durability, the ease of repair and maintenance, access to services; environmental and carbon footprint criteria); ii) one criteria, either concerning social and employment considerations, cybersecurity, or time to deliver; iii) in case of significant dependency (of more than 50%, or one quickly reaching 40%) on a single third country not part of international procurement agreements, a resilience criteria would apply.” (Obvezna necenovna merila v javnih naročilih glede: i) okoljske trajnosti (npr. trajnost, enostavnost popravil in vzdrževanja, dostop do storitev; merila glede okoljskega odtisa in ogljičnega odtisa); ii) eno merilo, ki se nanaša bodisi na družbene in zaposlitvene vidike, kibernetsko varnost ali čas dostave; iii) v primeru znatne odvisnosti (več kot 50 % ali take, ki hitro doseže 40 %) od ene same tretje države, ki ni del mednarodnih sporazumov o javnem naročanju, bi se uporabljalo merilo odpornosti.)
• Baterije: Napredek na področju naslednje generacije baterij (npr. natrij-ionske in polprevodniške) bi lahko zmanjšal odvisnost od kritičnih surovin in znižal stroške.
  • Citat: “While most of the announced capacity is for manufacturing batteries with lithium-ion (‘current generation’) chemistries, incumbents in the lithium-ion battery market and more specialised new entrants are working on components and designs that look set to comprise the next generation of battery storage technology (sodium-ion and solid state batteries, among others.)” (Medtem ko je večina napovedanih zmogljivosti za proizvodnjo baterij z litij-ionskimi kemijami (‘trenutna generacija’), uveljavljeni proizvajalci na trgu litij-ionskih baterij in bolj specializirani novi udeleženci delajo na komponentah in dizajnih, ki bodo sestavljali naslednjo generacijo tehnologije shranjevanja baterij (med drugim natrij-ionske in polprevodniške baterije).)

2.6 Avtomobilska industrija:

• V dokumentu ni podanih konkretnih informacij o stanju in ciljih avtomobilske industrije, temveč je navedena samo statistična klasifikacija ekonomskih dejavnosti NACE C29.

2.7 Obramba:

• Izhodišče: Obrambna industrija EU je razdrobljena, kar ovira učinkovitost in konkurenčnost. Omejen dostop do financiranja je dodaten izziv.
  • Citat: “The EU’s defence industrial footprint is fragmented, while it requires scale.” (Obrambni industrijski odtis EU je razdrobljen, medtem ko zahteva obseg.)
  • “Besides public funding, access to private financing remains a key challenge for the EU’s defence industry.” (Poleg javnega financiranja ostaja dostop do zasebnega financiranja ključni izziv za obrambno industrijo EU.)
• Cilji in predlogi: Povečati združevanje povpraševanja po obrambnih sredstvih med skupinami držav članic. Razviti srednjeročno obrambno industrijsko politiko EU. Izboljšati dostop do financiranja za evropsko obrambno industrijo.
  • Citat: “Substantially increase the aggregation of demand for defence assets between groups of Member States and pursue the further standardisation and harmonisation of defence equipment.” (Bistveno povečati združevanje povpraševanja po obrambnih sredstvih med skupinami držav članic in si prizadevati za nadaljnjo standardizacijo in harmonizacijo obrambne opreme.)
  • “Develop a medium-term EU Defence Industrial Policy which supports cooperation, the Europeanisation and integration of SMEs into supply chains, the structural cross-border integration of defence industrial assets.” (Razviti srednjeročno obrambno industrijsko politiko EU, ki podpira sodelovanje, evropeizacijo in integracijo MSP v dobavne verige, strukturno čezmejno integracijo obrambnih industrijskih sredstev.)
  • “Improve access to finance for the European defence industry, including by removing restrictions on access to EU-funded financial instruments.” (Izboljšati dostop do financiranja za evropsko obrambno industrijo, vključno z odpravo omejitev dostopa do finančnih instrumentov, ki jih financira EU.)
• Predlog: Ustanovitev obrambnega komisarja ter centraliziranega organa EU za obrambno industrijo, ki bi imel funkcijo združenega programiranja in javnega naročanja v obrambi.
  • Citat: “Establish a Defence Industry Commissioner, with the appropriate structure and funding to define, coordinate and implement an EU defence industrial policy fit for today’s new geopolitical context.” (Ustanoviti komisarja za obrambno industrijo, z ustrezno strukturo in financiranjem, da bo opredelil, usklajeval in izvajal politiko obrambne industrije EU, ki je primerna za današnji novi geopolitični kontekst.)
  • “Entrust a centralised EU Defence Industry Authority to perform an EU defence joint programming and procurement function, i e to procure centrally on behalf of Member States.” (Zaupati centraliziranemu organu EU za obrambno industrijo, da izvaja funkcijo združenega programiranja in javnega naročanja v obrambi EU, tj. da centralno javno naroča v imenu držav članic.)

2.8 Vesolje:

• Izhodišče: EU izgublja konkurenčno prednost na področju vesolja, zlasti pri izstreljevanju satelitov.
  • Citat: “In the space domain, complete autonomy is a capability that all main powers and many emerging and regional powers are pursuing. In this field, EU Member States are losing their competitive edge following the latest developments in the global space industry.” (Na vesoljskem področju je popolna avtonomija zmogljivost, ki si jo prizadevajo vse glavne sile in številne nastajajoče in regionalne sile. Na tem področju države članice EU izgubljajo svojo konkurenčno prednost po zadnjih dogodkih v svetovni vesoljski industriji.)
• Cilji in predlogi: Poudarjati sinergije med vesoljskimi in obrambnimi politikami. Opredeliti okvir politike EU za izstreljevalnike, ki bi zagotovil avtonomen dostop do vesolja.
  • Citat: “Further exploit the synergies between space and defence industrial policies.” (Nadalje izkoriščati sinergije med vesoljskimi in obrambnimi industrijskimi politikami.)
  • “Define an EU policy framework for launchers aiming to ensure autonomous access to space.” (Opredeliti okvir politike EU za izstreljevalnike z namenom zagotovitve avtonomnega dostopa do vesolja.)
• Primeri uporabe vesoljskih tehnologij: Promet, komunikacije, finančni trgi, varnost in obramba.

2.9 Farmacija:

• Izhodišče: Farmacevtski sektor je pomemben prispevek k gospodarstvu EU, vendar obstajajo razlike med državami članicami glede lansiranja novih zdravil na trg.
  • Citat: “The pharmaceutical sector is a significant contributor to the EU’s economy. It accounts for 5% of value added to the economy from all manufacturing” (Farmacevtski sektor pomembno prispeva k gospodarstvu EU. Predstavlja 5 % dodane vrednosti gospodarstvu iz celotne proizvodnje)
• Cilji in predlogi: Izboljšati usklajevanje na ravni EU pri določanju cen in povračilu zdravil. Spodbujati raziskave in razvoj na tem področju.

2.10 Transport:

• Izhodišče: Pomen položaja, navigacije in časa za vse transportne industrije, vključno s pametnim transportom.
• Cilji in predlogi: Izboljšati učinkovitost in trajnost transportnega sektorja z digitalizacijo in pametnimi rešitvami.

3. Horizontalne Politike:

3.1 Pospeševanje inovacij:

• Izhodišče: EU zaostaja za drugimi globalnimi akterji pri razvoju novih tehnologij in inovacijah.
• Cilji in predlogi: Spodbujati sodelovanje med akademsko sfero, raziskovalnimi organizacijami in industrijo. Uvesti mehanizme za pospeševanje prenosa znanja in tehnologij.

3.2 Odpravljanje vrzeli v Znanju:

• Izhodišče: Primanjkuje usposobljenih delavcev na področjih kot so tehnologija, inženiring in matematika (STEM).
• Cilji in predlogi: Zbrati in uporabljati natančne podatke o potrebah po znanjih. Spodbujati mobilnost delovne sile in omogočiti vseživljenjsko učenje.

3.3 Vzdrževanje investicij:

• Izhodišče: Potreba po privabljanju in vzdrževanju naložb v ključnih sektorjih.
• Cilji in predlogi: Ustvariti ugodno investicijsko okolje s stabilnimi pravnimi okviri. Olajšati dostop do finančnih sredstev.

3.4 Dodatne horizontalne točke:

• Konkurenca: Upoštevati varnost in odpornost kot dodatna merila pri ocenjevanju združitev in državnih pomoči.
  • Citat: “A security and resiliency assessment could be performed when these dimensions are relevant and, for those sectors and firms that are strategic, but this should be done outside the Competition unit (e.g. by a Resiliency Assessment Body)” (Oceno varnosti in odpornosti bi lahko izvedli, kadar so te razsežnosti ustrezne, in za tiste sektorje in podjetja, ki so strateški, vendar bi to morali storiti zunaj enote za konkurenco (npr. pri organu za ocenjevanje odpornosti).)
• Pravna enostavnost: Poenostaviti zakonodajo EU, vključno z novim sistemom za ocenjevanje obstoječih predpisov. Uporabiti enotno metodologijo za kvantificiranje stroškov nove zakonodaje. Prizadevati si za sorazmernost za MSP in mala srednja podjetja v zakonodaji EU.
  • Citat: “Simplifying: Streamline the EU acquis under a Vice-President for Simplification, including coordinating a new ‘evaluation bank’ to stress-test existing EU regulations.” (Poenostavitev: racionalizirati pravni red EU pod vodstvom podpredsednika za poenostavitev, vključno z usklajevanjem nove “evalvacijske banke” za preizkušanje obstoječih predpisov EU.)
• Transpozicija in zlatenje zakonodaje: Poudarja se pomembnost ustreznega prenosa direktiv EU v nacionalno zakonodajo držav članic. Omenja se problematika ‘zlatenja’, ko države članice presegajo minimalne zahteve direktiv in s tem otežujejo njihovo implementacijo.
  • Citat: “So-called super-equivalence happens when the national implementation of a directive goes beyond the minimum necessary to comply with it – for example, Member States may remove derogations or extensions present in the original act; retain national standards which are more stringent or higher; apply the directive earlier than the stated deadline; or transpose with a wider scope than the EU directive.” (Tako imenovana superekvivalentnost se zgodi, ko nacionalna implementacija direktive preseže minimalno potrebno za izpolnitev – na primer države članice lahko odstranijo odstopanja ali podaljšanja, ki so prisotna v izvirnem aktu; ohranijo nacionalne standarde, ki so strožji ali višji; uporabijo direktivo prej kot je določen rok; ali prenesejo s širšim obsegom od direktive EU)

Zaključek:

Dokument ponuja celovit pregled izzivov in priložnosti za krepitev evropske konkurenčnosti. Poudarja potrebo po močni industrijski politiki, ki bi temeljila na inovacijah, digitalizaciji, trajnosti, in sodelovanju. Za doseganje teh ciljev so potrebni usklajeni ukrepi na ravni EU in držav članic.

Address by Mr. Mario Draghi at the presentation of the report on the Future of European competitiveness in the European Parliament

URL: https://commission.europa.eu/topics/strengthening-european-competitiveness/eu-competitiveness-looking-ahead_en