Yin R (2024) Global Forest Carbon – Policy, Economics and Finance. Routledge, 193p. – COBISS.ID

Description (opis knjige):

Ta knjiga obravnava glavna politična, gospodarska in finančna vprašanja, ki se pojavljajo na področju ogljika v svetovnih gozdovih.

Svetovni gozdni sektor naj bi imel pomembno vlogo pri doseganju temperaturnih ciljev Pariškega sporazuma. Zato je nujno treba raziskati praktične in obetavne rešitve za izzive, s katerimi se soočajo obračunavanje ogljika in ocenjevanje politik, ko svetovna skupnost izvaja ukrepe v gozdnem sektorju – vključno s splošno znano pobudo REDD+. Ta knjiga dokazuje, kako pomembno je, da opredelimo ustrezne perspektive in oblikujemo pristope za celovito in učinkovito reševanje teh izzivov. Pri tem obravnava številna pomembna vprašanja, vključno z različnimi potenciali za sekvestracijo ogljika v različnih gozdnih ekosistemih in za shranjevanje v različnih lesnih proizvodih, skupno proizvodnjo lesa in ogljika ter merjenje in vpliv kompenzacij in dobropisov gozdnega ogljika, plačil na podlagi rezultatov in drugih nacionalno določenih prispevkov, ki so osredotočeni tudi na razlike. V knjigi so obravnavane študije primerov na regionalni in državni ravni z vsega sveta in temelji na avtorjevih desetletjih izkušenj na področju gozdarske politike in sodelovanja z gozdarskim sektorjem. Na splošno ta knjiga izpostavlja tehnična in politična vprašanja v zvezi z emisijami ogljika v gozdarskem sektorju in odstranjevanjem, da bi oblikovala uporabne perspektive, okvire in metode za uspešno reševanje teh vprašanj v prihodnosti. Z njo se širijo meje znanja o globalni politiki, ekonomiji in financah na področju ogljika v gozdovih ter sposobnosti ocenjevanja uspešnosti, učinkovitosti in pravičnosti gozdnih podnebnih rešitev.

Ta knjiga je nujno branje za strokovnjake in oblikovalce politik, ki delujejo na presečišču gozdne politike, shranjevanja ogljika in podnebnih sprememb, pa tudi za študente in raziskovalce na področju gozdarstva, upravljanja naravnih virov, podnebnih sprememb in na naravi temelječih rešitev.

“Global Forest Carbon … je ena prvih knjig, ki celovito, praktično in pravočasno obravnava vprašanja politike, ekonomije in financ na področju ogljika v gozdovih. Priporočam jo svojim študentom in kolegom ter drugim znanstvenikom in oblikovalcem politik, ki jih zanimajo podnebne rešitve v gozdnem sektorju.” – Shilong Piao, profesor na Inštitutu za ogljično nevtralnost, Univerza v Pekingu

“Global Forest Carbon: Vloga gozdnega sektorja pri reševanju podnebnih sprememb: politika, ekonomija in finance je odličen vir informacij o vlogi gozdnega sektorja pri reševanju podnebnih sprememb. Avtor z analitičnimi, kritičnimi in izčrpnimi objektivi ter globalnimi primeri predstavlja zgledno sintezo procesov, načel in praks za zmanjševanje in odstranjevanje emisij ogljika.” – Shashi Kant, profesor, Institute for Management & Innovation, University of Toronto

“Krepi in razsvetljuje! Global Forest Carbon … osvetljuje zapletene povezave med trgi ogljika, trajnostnim financiranjem in ohranjanjem gozdov ter zagotavlja celovit pogled na upravljanje z ogljikom v gozdovih. Prepričljivo branje, ki bralce usposablja za zagovarjanje v naravo usmerjenih podnebnih ukrepov s spodbujanjem globokega vpogleda in sposobnosti za reševanje ključnih izzivov izvajanja politike.” – Wan-Yu Liu, profesor na oddelku za gozdarstvo, National Chung Hsing University, Tajvan

“Vprašanja, ki jih obravnava Global Forest Carbon …, so ključna za utemeljene politike gozdnega sektorja pri izvajanju Pariškega sporazuma in zagotavljajo dragocen vpogled v kompleksne teme ekonomike in financiranja gozdnega ogljika. Knjiga je nadvse dobrodošel prispevek k trenutnim prizadevanjem za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev.” – Monica Gabay, profesorica, Nacionalna univerza San Martin, Argentina; koordinatorka oddelka 9, Mednarodna zveza organizacij za raziskovanje gozdov

V nadaljevanju povzemamo ključne teme in ideje iz knjige Global Forest Carbon – Policy, Economics and Finance. Knjiga obravnava različne vidike gozdov in gozdarstva s številnih disciplinarnih perspektiv. Namenjena je študentom, raziskovalcem, strokovnjakom, oblikovalcem politik in zainteresiranim članom civilne družbe.

Glavne teme in ideje v knjigi:

1. Nacionalno določeni prispevki (NDC) in gozdni sektor:

• Pariški sporazum daje državam možnost, da same določijo svoje NDC in kazalnike za doseganje ciljev.
• Gozdni sektor igra pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij in odstranjevanju ogljika preko nadzora krčenja gozdov in degradacije gozdov, pogozdovanja, obnove gozdov in gospodarjenja z gozdovi, pa tudi shranjevanja ogljika v izdelkih iz lesa.
• NDC se lahko razčlenijo na sektorske in podnacionalne ukrepe in cilje.

“Pariški sporazum je pogodbenicam ponudil ne le priložnost, da si izmislijo svoje NDC, ampak tudi diskrecijo glede tega, katere kazalnike lahko uporabijo za naštevanje ciljev v svojih NDC.”

2. Jurisdikcijsko upravljanje:

• NDC arhitektura vključuje jurisdikcijski pristop k upravljanju rešitev za blaženje podnebnih sprememb.
• Jurisdikcije (države, okrožja ali občine) so odgovorne za izvajanje ukrepov in doseganje zastavljenih ciljev.
• Jurisdikcijski pristop omogoča praktično uresničevanje načel in pravil računovodstva ogljika.
• V gozdnem sektorju ta pristop priznava nujno in ključno vlogo vlad na različnih ravneh pri zaščiti gozdov, zmanjševanju emisij in povečanju odstranjevanja ogljika.

“Jurisdikcija, pa naj bo to država, okrožje ali občina, je lahko odgovorna za svojo uspešnost glede na to, kar je obljubila.”

3. Ogljikovo računovodstvo:

• Ukrepe za blaženje je mogoče upoštevati le, če predstavljajo zmanjšanje antropogenih emisij glede na določeno izhodišče.
• Določitev izhodišča je ključni prvi korak pri opredelitvi in dogovoru o merilu pogodbenice, glede na katerega se določi dodatnost teh ukrepov.
• Metoda neto-neto računovodstva je primerna za pogodbenice, ki niso REDD+ (npr. Kitajska, Indija in ZDA), vendar ne nujno za države REDD+ (npr. Brazilija, Indonezija in Republika Kongo).

“Ukrepe za blaženje je mogoče upoštevati le, če predstavljajo zmanjšanje antropogenih emisij glede na določeno izhodišče.”

4. Razpoložljivost podatkov o gozdovih:

• Kitajska je izvedla devet zaporednih nacionalnih inventur gozdov (NFI) v petletnih intervalih.
• Kitajska NFI se osredotoča na tržno uporaben les, zato izmerjena zaloga ne zajema celotne nadzemne biomase, kaj šele podzemne.
• Z razvojem biološke širitve in faktorjev pretvorbe C za različne tipe gozdov je zdaj mogoče izpeljati ogljik, sekvestriran v celotni biomasi.
• Ogljik v gozdnih tleh ni bil del NFI meritev.

“Kitajska nacionalna inventura gozdov (NFI) se je držala usmerjenosti na les, ki ga je mogoče tržiti, kar kaže, da izmerjena zaloga ne zajema celotne nadzemne biomase, kaj šele podzemne.”

5. Dodatnost, stalnost in izogibanje uhajanju:

• Nizko zaupanje v REDD+ in druge projekte ter izravnalne kredite je odvisno od težav pri zagotavljanju stalnosti in dodatnosti.
• Običajna metoda za reševanje teh pomislekov je namestitev rezervnih rezerv – vsak projekt prispeva delež doseženih kreditov, ki deluje kot zavarovanje tveganja.
• Uhajanje, ki ga povzročajo trgovinski tokovi čez meje ali spremembe rabe zemljišč, je mogoče spremljati in določiti, ne da bi to povzročilo kakršno koli zaskrbljenost glede končnega računovodskega izida.

“En običajen način za obravnavo teh pomislekov je namestitev rezervnih rezerv – vsak projekt prispeva delež doseženih kreditov, ki deluje kot zavarovanje tveganja.”

6. Sposobnosti:

• Države morajo razviti podporne sisteme za operativno izvajanje REDD+, vključno z nacionalno strategijo ali akcijskim načrtom REDD+, nacionalnim sistemom za spremljanje gozdov, referenčnimi nivoji emisij gozdov ali referenčnim nivojem gozdov in sistemom informacij o zaščitnih ukrepih.
• Regionalni in lokalni gozdnogospodarski sistemi so redki in če obstajajo, je njihova zanesljivost in pokritost vprašljiva, kar zmanjšuje verjetnost povečanja REDD+ in drugih pobud.
• Ocenjevanje referenčne ravni in dodatnosti z uporabo nacionalnega aparata in podatkov bo državi olajšalo breme in povečalo njeno doslednost pri obravnavanju mednarodnih agencij na enoten način.

“To so ogromne naloge, ki jih lahko izpolnijo le pristojni nacionalni in/ali podnacionalni organi.”

7. Modeliranje ogljika:

• Prihodnji izidi napovedi emisij toplogrednih plinov iz gozdov so odvisni predvsem od vhodnih podatkov, vrste modela in njegovih specifikacij, obsega ter prostorske in sektorske pokritosti, predpostavk ter analitičnih ciljev.
• Različice in razhajanja med različnimi pristopi in modeli lahko otežujejo razločevanje dosledne dinamike ogljika v gozdovih in povečujejo zapletenost določanja ciljev zmanjšanja emisij glede na zgodovinske vrednosti in spremljanje napredka pri doseganju teh ciljev ali odstopanja od njih.

“Te različice in razhajanja lahko otežujejo razločevanje dosledne dinamike ogljika v gozdovih in povečujejo zapletenost določanja ciljev zmanjšanja emisij glede na zgodovinske vrednosti in spremljanje napredka pri doseganju teh ciljev ali odstopanja od njih.”

8. Ekonomika gozdne proizvodnje:

• Ogljik, sekvestriran z drevesi, se obravnava kot še en izhod sočasne gozdne proizvodnje.
• Hartmanova modifikacija modela Faustmann se uporablja za preučevanje sočasne gozdne proizvodnje z dodajanjem dodatnega izraza za neto netržno korist (v tem primeru ogljik).

“Pri preučevanju sočasne gozdne proizvodnje se naredi sprememba modela Faustmann z dodajanjem dodatnega izraza za neto netržno korist (v tem primeru ogljik).”

9. Potencial gozdnega sektorja Kitajske pri razogljičenju:

• Kitajski gozdni sektor bi lahko državi pomagal nevtralizirati emisije pred letom 2050 in doseči neto ničlo vsaj desetletje prej, kot si je zamislila vlada.
• Povečanje zaloge lesa bi se pretvorilo v dodatke ogljika v gozdni biomasi in tleh.

“Kitajski gozdni sektor bi lahko državi pomagal nevtralizirati emisije pred letom 2050 in doseči neto ničlo vsaj desetletje prej, kot si je zamislila vlada.”

10. Ogljikovo financiranje in financiranje:

• Zelene obveznice se uporabljajo za financiranje dolga za podnebne rešitve.
• Vlagateljem ni zagotovljeno, da bo njihov denar porabljen neposredno za določen projekt po njihovi želji.
• Težave, povezane s trgi ogljika, vključujejo pomanjkanje dodatnosti, težave pri merjenju zmanjšanja emisij in usklajevanje politike.

“Vlagateljem ni zagotovljeno, da bo njihov denar porabljen neposredno za določen projekt po njihovi želji.”

11. Tveganje, negotovost in družbeno diskontiranje:

• Naložbe v blaženje podnebnih sprememb prinašajo zelo negotove prihodnje koristi, ki jih je treba upoštevati pri izbiri diskontne stopnje.
• Pri ocenjevanju stroškov in koristi blaženja podnebnih sprememb je treba uporabiti shemo socialnega diskontiranja.
• Diskontna stopnja bi morala biti v stohastičnem svetu nižja od diskontne stopnje za povprečni pričakovani izid.

“Enotna konstantna diskontna stopnja bi bila na splošno nesprejemljiva za obravnavo dolgoročnih, globalnih, ne-mejnih vplivov podnebnih sprememb.”

12. Pristopi k ocenjevanju učinka:

• Metode Difference-in-Differences (DID) in Panel Data Models (PDMs) se lahko uporabljajo za ocenjevanje učinkov politik in programov na gozdne ekosisteme.
• Metode Regression Discontinuity (RD) izkoriščajo diskontinuitete v pravilih politike (npr. zahteve glede upravičenosti).
• Uporaba geolokacijskih podatkov, pridobljenih iz satelitskih posnetkov, je razumna in dejansko koristna za namene IE.

“Uporaba geolokacijskih podatkov, pridobljenih iz satelitskih posnetkov, je razumna in dejansko koristna za namene IE.”

Sklep:

Knjiga poudarja pomen gozdnega sektorja pri blaženju podnebnih sprememb in potrebo po učinkovitih politikah in finančnih mehanizmih za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Jurisdikcijski pristop k upravljanju podnebnih sprememb, računovodstvo ogljika, dodatnost, stalnost in izogibanje uhajanju so ključni elementi za uspešno izvajanje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb. Poleg tega poudarja pomen natančnih in zanesljivih podatkov o gozdovih, modeliranja ogljika in ustreznih diskontnih stopenj za ocenjevanje stroškov in koristi naložb v blaženje podnebnih sprememb.

URL: https://www.routledge.com/Global-Forest-Carbon-Policy-Economics-and-Finance/Yin/p/book/9781032565361