Panagos P et al. (2024) Understanding the cost of soil erosion: An assessment of the sediment removal costs from the reservoirs of the European Union. Journal of Cleaner Production 434.

Panagos P, Matthews F, Patault E et al. (2024) Understanding the cost of soil erosion: An assessment of the sediment removal costs from the reservoirs of the European Union. Journal of Cleaner Production 434, 140183 – https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2023.140183 – open access article pdf – CC BY 4.0

Abstract (povzetek):

Erozija tal (angl. Soil erosion) je glavna gonilna sila in posledica degradacije tal (angl. Land degradation), ki povzroča velike stroške na kraju samem in zunaj njega, ki jih je treba razumeti in količinsko opredeliti. Eden glavnih stroškov erozije tal so sedimenti, ki se prenesejo v vodne sisteme (npr. reke, jezera in morja), kar lahko povzroči številne okoljske in gospodarske vplive. V okviru delovne skupine Observatorija EU za tla (angl. EU Soil ObservatoryEUSO) za erozijo tal podajamo celovito oceno obstoječih stroškov odstranjevanja sedimentov iz porečij Evropske unije (EU) zaradi vodne erozije. Te kvantifikacije združujejo povprečne celinske in regionalne stopnje akumulacije sedimentov z objavljenimi stroški sanacije in vključujejo številne podatke, navedene v sivi literaturi. Stroški odstranjevanja približno 135 milijonov m3 nakopičenih sedimentov samo zaradi vodne erozije verjetno presegajo 2,3 milijarde EUR letno v EU in Združenem kraljestvu, pri čemer so med državami velike regionalne razlike. Ob upoštevanju sedimentov, ki so nastali zaradi vseh procesov erozije tal (jarkasta erozija, zemeljski plazovi, kamnolomi, med drugim), z ekstrapolacijo izmerjenih izgub zmogljivosti akumulacij, prostornina odloženih sedimentov v približno 5000 velikih akumulacij EU presega 1 milijardo m3 s potencialnimi stroški odstranitve med 5 in 8 milijardami EUR na leto. Te ocene, čeprav ne upoštevajo že izvedenih ukrepov za ublažitev posledic v porečju, omogočajo vpogled v enega od stroškov erozije tal zunaj lokacije na ravni Evropske celine in tudi v regionalne razlike v gospodarskem bremenu. Predložene ocene prispevajo k podpori politik, kot so zakon o spremljanju tal, akcijski načrt za odpravo onesnaževanja, strategija “od kmetije do vilice” (angl. Farm-to-table oz. Farm-to-fork) in okvirna direktiva o vodah (angl. Water Framework Directive).

Highlights (poudarki):

  • Odstranitev 135 milijonov m3 sedimentov (EU) zaradi vodne erozije stane 2,3 milijarde EUR letno.
  • Ocena letnih izgub zmogljivosti za približno 5000 akumulacij v Evropski uniji.
  • > 1 milijarda m3 sedimentov ob upoštevanju vseh procesov erozije tal (jarkasta erozija, zemeljski plazovi, kamnolomi itd.).
  • Potencialni stroški odstranitve vseh sedimentov znašajo od 5 do 8 milijard EUR letno.
  • Mehansko odstranjevanje in izpiranje akumulacij sta najbolj pogosta, stroški po državah so zelo različni.

Graphical abstract (grafični povzetek):

Slika: Ocenjeni dotok sedimentov v rečne sisteme (dolgoročne povprečne neto izgube tal zaradi vodne erozije) po porečjih in skupne vsote po državah. Navedeni so tudi skupne vsote za vtok v morja (ob predpostavki, da se sedimenti ne zadržujejo v akumulacijah) – letno odplavljanje sedimentov v porečjih (t/ha na leto) (vir: https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S095965262304341X-gr2.jpg).
Slika: Zabeležena razširjenost akumulacij po Evropi. Obarvani poligoni porečja se nanašajo na vsebovano število geolociranih točk jezov z znanimi prostorskimi lokacijami v Evropi iz nabora podatkov GeoDAR v1.1 (Georeferenced global Dams and Reservoirs). Na ravni posamezne države se stolpci nanašajo na skupno število jezov v podatkovnem nizu GeoDAR (oranžna barva) v primerjavi z obsežnim, vendar negeolociranim podatkovnim nizom ICOLD (ICOLD, 2023). (Za razlago sklicevanja na barve v legendi te slike je bralec napoten na spletno različico tega članka). (vir: https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S095965262304341X-gr3.jpg).

URL: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S095965262304341X