Hagenlocher M, Okamoto S, Nagabhatla N et al. (2023) Building Climate Resilience: Lessons from the 2021 Floods in Western Europe. United Nations University EHS: Bonn, Germany; United Nations University CRIS: Brugge, Belgium; United Nations University MERIT: Maastricht, Netherlands. 44p. – free access document pdf
Abstract (povzetek):
Julija 2021 so regijo Ren-Meuse v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem prizadele uničujoče poplave, ki so zahtevale več kot 240 življenj in povzročile več milijard evrov škode. Dogodek so pozorno spremljale regionalne agencije, ki so morale organizirati odzivanje in odpravljanje posledic, opazna pa je bila tudi svetovna pozornost. Med raziskovalci, lokalnimi in regionalnimi vladami, lokalnimi in mednarodnimi mediji, razvojnimi organizacijami, javnimi uradi in skupinami državljanov so se nabrali različni sklopi odzivov in razmišljanj, pri čemer so bile povezave s podnebnimi spremembami in vrzeli v naši pripravljenosti na nepričakovane, ekstremne dogodke skupni element razprave.
Kot odziv na poplave in ob priznavanju čezmejnih učinkov podnebnih sprememb so univerzitetni inštituti Združenih narodov v Belgiji (UNU-CRIS), Nemčiji (UNU-EHS) in na Nizozemskem (UNU-MERIT) sprožili pobudo “UNU Climate Resilience Initiative” z namenom izmenjave znanja, oblikovanja politike in spodbujanja ukrepov ter nenazadnje preusmeritve pozornosti s tveganja na proaktivno prilagajanje, inovacije in preoblikovanje. V okviru te pobude so raziskovalci s treh inštitutov izvedli raziskave na območjih, ki so jih prizadele poplave, in organizirali dvodnevni “Vrh znanja o poplavah 2022: Od tveganj do odpornosti”, ki je potekal od 7. do 8. julija 2022 v Maastrichtu na Nizozemskem.
Dogodek je dopolnjeval obstoječe nacionalne pobude in prizadevanja v treh državah, njegov namen pa je bil povezati različne akterje – vključno s prizadetimi državljani, prvimi odzivniki, organi, raziskovalci in civilno družbo – iz regije, Evropske unije (EU) in globalnega juga, da bi si izmenjali izkušnje, vzpostavili dialog in olajšali učenje glede tega, kako okrepiti odpornost na podnebne spremembe za vse. Ta vrh je služil za opredelitev različnih prizadevanj za razumevanje vrzeli v podatkih, informacijah, upravljanju in znanju na nacionalni, podnacionalni in regionalni ravni, da bi se soočili z naraščajočimi tveganji zaradi podnebnih sprememb, vključno s tem, kako se prilagoditi ne le ekstremnim dogodkom zaradi podnebja, kot so poplave, temveč tudi drugim nevarnim dogodkom, ter ustvaril regionalni zagon za podporo večdimenzionalnim prizadevanjem za krepitev odpornosti.
Na podlagi naših raziskav in rezultatov vrha znanja o poplavah 2022 je pobuda UNU za podnebno odpornost opredelila pet ključnih področij, na katerih so potrebne nadaljnje raziskave in ukrepi za spopadanje s podnebnimi tveganji in olajšanje poti do podnebne odpornosti.
O poročilu:
Poročilo “Krepitev odpornosti na podnebne spremembe: Lekcije iz poplav leta 2021 v zahodni Evropi,” ki so ga skupaj objavili inštituti Združenih narodov za okolje in človekovo varnost (UNU-EHS), Združeni narodi za raziskovanje krize in odpornosti (UNU-CRIS) in Združeni narodi za meritokracijo (UNU-MERIT), ponuja podrobno analizo uničujočih poplav, ki so leta 2021 prizadele regijo Ren-Meuse. Poročilo poudarja ključne vrzeli v pripravljenosti in odzivu na takšne ekstremne dogodke ter opredeljuje pet ključnih področij, na katerih so potrebne nadaljnje raziskave in ukrepanje za reševanje podnebnih tveganj in spodbujanje poti k odpornosti na podnebne spremembe – ta področja so:
1. Boljše razumevanje trenutnih in prihodnjih tveganj:
Poročilo poudarja potrebo po celovitih pristopih k ocenjevanju tveganja, ki upoštevajo vse nevarnosti in njihove možne kaskadne učinke. Poudarja, da je treba redno pregledovati in posodabljati obstoječe informacije o nevarnostih in karte, saj so obstoječe karte poplav v mnogih primerih podcenile obseg in globino poplav.
“Potrebni so celoviti pristopi, ki upoštevajo vse nevarnosti in njihove možne sestavljene učinke, s redno posodobljenimi informacijami o nevarnostih in prihodnjimi scenariji podnebnih tveganj.”
Poleg tega je nujno potrebno bolje razumeti obstoječo socialno ranljivost in jo vključiti v upravljanje tveganj ob nesrečah. To vključuje poznavanje ne samo občutljivosti različnih segmentov družbe na ekstremne dogodke, temveč tudi obstoječe zmogljivosti državljanov in oblasti za spopadanje z njimi in okrevanje po njih.
2. Krepitev pripravljenosti in usklajevanja odziva na izredne razmere:
Izboljšanje razširjanja in razumevanja sistemov zgodnjega opozarjanja je ključnega pomena. Poročilo opozarja na vrzeli v razumevanju in dostopnosti teh sistemov ter poudarja potrebo po strokovnem znanju za ustrezno interpretacijo in kontekstualizacijo sporočil o opozarjanju.
“Izboljšati je treba razumevanje in razširjanje sporočil zgodnjega opozarjanja ter razpoložljivost tehničnih instrumentov za odziv na izredne razmere (npr. reševalna vozila in oprema za obnovo) ter čezmejno in medsektorsko sodelovanje in usklajevanje.”
Poleg tega poročilo poudarja pomen državljanov kot prvih odzivnikov in potrebo po vlaganju v njihovo usposabljanje in pripravljenost.
3. Zavarovanje izgub:
Poročilo poudarja pomen zavarovanja kot orodja za blaženje finančnih posledic ekstremnih vremenskih dogodkov in pomoč prizadetim ljudem pri okrevanju. Vendar pa poudarja tudi izzive, povezane z nizko stopnjo zavarovanja pred naravnimi nesrečami in potrebo po ukrepih za povečanje zavarovalne penetracije.
“Zagotoviti je treba vključitev zavarovanja v širšo podnebno strategijo v zgodnji fazi z vključitvijo vseh ustreznih deležnikov in izboljšanjem poznavanja zavarovanja med družbami, da bi povečali individualno zavarovanje.”
4. Krepitev upravljanja tveganj:
Poročilo poudarja potrebo po izboljšanem čezmejnem in medsektorskem sodelovanju in usklajevanju pri upravljanju tveganj ob nesrečah. Poudarja, da so poplave leta 2021 razkrile pomanjkljivosti v obstoječih strukturah upravljanja in institucionalnih odnosih ter priložnosti za krepitev večnivojskega in čezmejnega upravljanja tveganj.
“Potrebno je okrepiti regionalno usklajevanje za upravljanje tveganj ob nesrečah, vključno z upravljanjem tveganj poplav. Večnivojsko upravljanje tveganj bi bilo treba izvajati v nacionalnih in čezmejnih porečjih, podprto s posodobljenimi ocenami, znanstvenimi dokazi in informacijami na ravni skupnosti za usklajevanje pristojnosti in mandatov ter krepitev zmogljivosti deležnikov od nadnacionalne do lokalne ravni.”
5. Razvoj transformativnih poti okrevanja po ekstremnih poplavah:
Poročilo analizira proces okrevanja po poplavah leta 2021 in ugotavlja, da so primeri “obnove na boljši način” še vedno redki. Poudarja, da je za spodbujanje transformativnih poti okrevanja ključnega pomena razumeti gonilne sile in ovire za “obnovo na boljši način”.
“Spodbujati je treba transformativne poti okrevanja z razumevanjem gonilnih sil (npr. sodelovanje in zaupanje v zavezništva med državljani in vladnimi akterji, krepitev vloge ljudi z usposabljanjem) in nasprotujočih si ovir (npr. psihološki dejavniki, kot so negotovost in nezaupanje, pomanjkanje razumevanja procesa okrevanja), pri čemer je treba upoštevati že obstoječe ranljivosti in socialno-ekonomske razlike za “obnovo na boljši način”.”
Poročilo zaključuje, da je potrebno več pozornosti nameniti načrtovanju in raziskavam (popoplavnega) okrevanja, saj se bodo skupnosti vse pogosteje znašle v procesih okrevanja. Okrevanje zahteva sistematičen pregled vseh pričakovanih nevarnosti in vplivov, gonilnih sil ranljivosti in načinov za vključujoče, pravično in odporno okrevanje.
Poročilo je pomemben prispevek k razumevanju podnebnih tveganj in poti k odpornosti na podnebne spremembe. Njegove ugotovitve in priporočila so ključnega pomena za oblikovanje politik in ukrepov za boljšo pripravljenost in odziv na prihodnje ekstremne dogodke.
URL: https://cris.unu.edu/building-climate-resilience-lessons-2021-floods-western-europe