Li et al. (2023) Abyssal ocean overturning slowdown and warming driven by Antarctic meltwater. Nature 615, 841-847

Li Q, England MH, Hogg AM et al. (2023) Abyssal ocean overturning slowdown and warming driven by Antarctic meltwater. Nature 615, 841–847. https://doi.org/10.1038/s41586-023-05762-w

Abstract (povzetek):

Globinska oceanska cirkulacija je ključna sestavina globalne meridionalne cirkulacije, ki kroži s toploto, ogljikom, kisikom in hranilnimi snovmi po vsem svetovnem oceanu. Najmočnejši zgodovinski trend, opažen v globokem oceanu, je segrevanje na visokih južnih širinah, vendar ni jasno, kateri procesi so povzročili to segrevanje in ali je to segrevanje povezano z upočasnitvijo kroženja oceana, ki se obrača. Poleg tega je spremembe težko pripisati določenim dejavnikom zaradi omejenih meritev in ker povezani podnebni modeli na tem območju kažejo pristranskost. Poleg tega so prihodnje spremembe še vedno negotove, saj najnovejše napovedi usklajenih podnebnih modelov ne upoštevajo dinamičnega taljenja ledenih plošč. V tem prispevku smo uporabili prehodni prisilni model visoke ločljivosti, povezan z modelom ocean-morje-led, in pokazali, da se bo v naslednjih 30 letih segrevanje oceanskega brezna po scenariju z visokimi emisijami še pospešilo. Ugotovili smo, da se zaradi vnosa staljene vode okoli Antarktike krči antarktična pridnena voda (Antarctic Bottom Water – AABW), s čimer se odpira pot, ki topli circumpolarski globoki vodi (Circumpolar Deep Water) omogoča boljši dostop do celinske police. Zmanjšanje nastajanja (Antarctic Bottom Water – AABW) povzroči segrevanje in staranje globokega oceana, kar je v skladu z nedavnimi meritvami. Nasprotno pa predvideni vetrovi in toplotne sile le malo vplivajo na lastnosti, starost in količino antarktične pridnene vode (Antarctic Bottom Water – AABW). Ti rezultati poudarjajo ključni pomen antarktične staljene vode pri določanju prevračanja globokega oceana, kar ima lahko stoletja trajajoče posledice za biogeokemijo svetovnega oceana in podnebje .