Micallef A,Watt SFL, Berndt C et al. (2017) An 1888 volcanic collapse becomes a benchmark for tsunami models. EOS 98, https://doi.org/10.1029/2017EO083743 –

Članek opisuje terensko raziskavo, opravljeno leta 2016, o posledicah zdrsa 4 km³ velike zemeljske gmote z otoka Ritter v bližini Nove Gvineje leta 1888. Ko vulkanske gore zdrsnejo v morje, povzročijo cunamije. Zdrsi velikih delov vulkanskih gora ali vulkanskih otokov lahko povzročijo obsežne podmorske zemeljske plazove in sprožijo uničujoče cunamije (angl. tsunami, pogosto napačno prevajamo kot plimni val, kar v svojem bistvu ni pravilno) , ki uničijo zelo oddaljene morske obale. Dogodek leta 1888 je bil po svoji prostornini skoraj dvakrat večji od izbruha in kolapsa gore Svete Helene (Mount St. Helens) leta 1980 – ocenjena prostornina drobirskega plazu je bila 2,5 km³.

Podrobne raziskave dinamike podvodnih zemeljskih plazov in posledičnih cunamijev so v pomoč pri razvoju in testiranju povezanih matematičnih modelov obsežnih zemeljskih plazov in katastrofalnih cunamijev.

URL: https://eos.org/science-updates/an-1888-volcanic-collapse-becomes-a-benchmark-for-tsunami-models