Trajnostna, konkurenčna, ustvarjalna in uspešna Slovenija 2030?

I. Analiza trajnostnega razvoja Slovenije

Pripravili smo podkast (17:33) o stanju trajnostnega razvoja v Sloveniji, ki temelji na analizi Inženirske akademije Slovenije: Glavič P, Dragojlović V, Levičnik H (2023) Trajnostna, konkurenčna, ustvarjalna in uspešna Slovenija 2030? I. Analiza trajnostnega razvoja Slovenije. Ljubljana: Inženirska akademija Slovenije, strani 1- 274. – https://www.ias.si/s/Analiza_2023_1del.pdf. Razgovor poteka v angleškem jeziku.

Kratek pregled ključnih tem in ugotovitev dokumenta “Analiza trajnostnega razvoja Slovenije (2023)”

Dokument ponuja obsežen pregled stanja trajnostnega razvoja v Sloveniji, pri čemer se osredotoča na gospodarske, družbene in okoljske vidike. Analiza uporablja številne mednarodne primerjave s kazalniki, ki prikazujejo trenutni položaj in zgodovinske trende Slovenije v primerjavi s svetom in drugimi državami EU. Na podlagi teh primerjav so izpostavljene ključne ugotovitve in podani predlogi za izboljšave.

Glavne teme in ugotovitve

Gospodarstvo

• Neizkoriščen potencial: Dokument izpostavlja, da Slovenija ne izkorišča v celoti potenciala svojih visoko izobraženih in ambicioznih državljanov. Neustrezen volilni sistem in strankokracija onemogočata ustrezno kadrovsko politiko in boj proti korupciji.

“Prebivalci so po svoji mentaliteti podobni skandinavskim in švicarskim, vendar jim neustrezen volilni sistem s strankokracijo onemogoča ustrezno kadrovsko politiko, boj proti korupciji in enotnost pri trajnostnem razvoju države.”

• Nujno potrebne reforme: Reforme v zdravstvu, pokojninah, davkih in kupni moči se ne izvajajo, kar negativno vpliva na gospodarski razvoj.
• Nizke investicije: Zaostajamo pri financiranju raziskav, razvoja, inovacij in naložb, nizke pa so tudi neposredne tuje naložbe.
• Uničen domači trg kapitala: Domači trg kapitala je uničen in država ne stori ničesar, da bi ga oživila, kot je to storila sosednja Hrvaška.
• Visoka stopnja varčevanja: Visoka stopnja varčevanja prebivalstva ne pospešuje gospodarstva, saj denar izgublja vrednost v neobrestovanih depozitih v bankah s tujimi lastniki.

“Visoka stopnja varčevanja prebivalstva in gospodarstva ne pospešuje gospodarstva, temveč izgublja vrednost v neobrestovanih depozitih v bankah s tujimi lastniki – banke so v letu 2023 ustvarile eno milijardo € čistega dobička, od tega jih bo 800 milijonov € končalo pri tujih lastnikih.”

• Naraščajoč javni dolg: Javni dolg Slovenije še naprej raste, kar postavlja pod vprašaj financiranje našega družbenega standarda.

Družba

• Vodilni po kazalcih družbenega razvoja: Slovenija je še vedno vodilna po kazalcih družbenega razvoja, vendar zaradi slabih gospodarskih rezultatov usihajo možnosti financiranja tega standarda.
• Brez ekonomske suverenosti ni politične in kulturne: Dokument poudarja pomen ekonomske suverenosti za ohranjanje politične in kulturne identitete, vključno z jezikom.

“Brez ekonomske suverenosti ni politične, brez politične ni kulturne, kamor sodi tudi jezik!”

• Planetarne meje: Analiza planetarnih meja v Sloveniji kaže, da smo te meje že prekoračili, kar predstavlja velik izziv za trajnostni razvoj.

Okolje

• Visok ekološki odtis: Slovenija ima visok ekološki odtis na prebivalca, kar pomeni, da za svoj način življenja potrebujemo več naravnih virov, kot jih je na voljo na planetu.
• Visoki izpusti TGP: Izpusti toplogrednih plinov na prebivalca so v Sloveniji nad svetovnim povprečjem, kar prispeva h globalnim podnebnim spremembam.
• Nezadostna krožnost surovin: Delež kroženja surovin v Sloveniji je pod povprečjem EU, kar kaže na neučinkovito rabo virov in veliko količino odpadkov.
• Potreba po energetskem prehodu: Slovenija se mora usmeriti v trajnostne vire energije in zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv.

Predlogi za izboljšave

Analiza ponuja številne predloge za izboljšanje trajnostnega razvoja v Sloveniji, med drugim:

• Povečati naložbe v raziskave, razvoj in inovacije: To bo prispevalo k večji konkurenčnosti in dodani vrednosti slovenskega gospodarstva.
• Oživiti domači trg kapitala: Potrebno je vzpostaviti ugodnejše pogoje za vlaganje v slovenska podjetja.
• Usmeriti varčevanje v produktivne naložbe: Spodbujati je treba vlaganja v trajnostne projekte in podjetja.
• Okrepiti boj proti korupciji: To bo izboljšalo poslovno okolje in privabilo tuje investicije.
• Zmanjšati ekološki odtis: Potrebno je spremeniti vzorce potrošnje in se usmeriti v trajnostne rešitve.
• Pospešiti energetski prehod: Vlaganja v obnovljive vire energije bodo zmanjšala izpuste TGP in izboljšala energetsko varnost.
• Okrepiti krožno gospodarstvo: Potrebno je spodbujati ponovno uporabo, recikliranje in zmanjšanje količine odpadkov.

Zaključek

Dokument “Analiza trajnostnega razvoja Slovenije” ponuja celovit pregled stanja na področju trajnostnega razvoja in izpostavlja ključne izzive, s katerimi se Slovenija sooča. Analiza poudarja nujnost sprememb in ponuja konkretne predloge za izboljšave. Uresničitev teh predlogov bo ključna za zagotovitev dolgoročne blaginje in trajnostnega razvoja Slovenije.

Prednosti in slabosti razvoja Slovenije

Prednosti na področju gospodarstva so po mednarodnih analizah:

• visoka izobraženost in usposobljenost prebivalstva; 
• visoko varčevanje gospodinjstev; 
• družbeni kapital je visok;
• davki na proizvodnjo in uvoz, dohodek in premoženje so precej pod povprečjem EU in nižji kot pri nekaterih primerljivih državah; 
• pogonska infrastruktura; 
• makroekonomska stabilnost;  
• delež malih in srednje velikih podjetij; 
• izvozna usmerjenost; 
• ugoden geografski položaj. 

Prednosti na družbenem področju:

• spodoben življenjski standard in življenjski pogoji (blagostanje);
• spodobna raven človekovih in delavskih pravic;
• nizka stopnja tveganja revščine otrok;
• kakovostne javne storitve (zdravstvo, izobraževanje in socialna zaščita);
• nizka stopnja neenakosti in razvite družabne vezi (razlike se večajo in so že zelo vidne – socialna država bo pod vedno večjimi pritiski);
• velik delež lastniških stanovanj;
• visoka varnost ter dobra zaščita pred nevarnostmi in nesrečami;
• Slovenija je med najmirnejšimi državami na svetu.

Prednosti na okoljskem področju:

• ohranjeno naravno okolje z relativno visoko stopnjo biološke raznovrstnosti;
• relativna kakovost vodnih  virov;
• relativno veliko gozdov, večinoma vodenih po načelu sonaravnosti;
• učinkovito ločevanje in pozitivni trendi k okolju prijaznemu odstranjevanju odpadkov;
• razvijajoča se okoljska zavest;
• Slovenija se je izkazala pri zadnji analizi uveljavljanja Ciljev trajnostnega razvoja OZN in se dobro uvršča tudi na drugih lestvicah trajnostnega razvoja.

Slabosti na področju gospodarstva so po mednarodnih analizah (z nekaj našimi pripombami):

• Slovenija je po BDP in po bruto dodani vrednosti na prebivalca sicer vodilna med primerljivimi državami, vendar BDP na prebivalca po kupni moči že zaostaja za Češko;
• po dejanski osebni potrošnji na prebivalca zaostajamo za Litvo, Češko, Portugalsko in Poljsko; 
• po produktivnosti dela na zaposlenega sta pred nami Malta in Ciper, po rasti produktivnosti dela pa Poljska, Portugalska, Romunija in Hrvaška;
• strošek dela je pri nas daleč najvišji od primerljivih držav (23,1 €/h, Češka in Estonija 16,4 €/h , Portugalska 16,1 €/h itd.), vendar je letni zaslužek delavca brez otrok in s povprečno plačo po kupni moči nižji kot v Poljski, Estoniji, Češki in Grčiji;
• neto socialni prispevki so drugi najvišji v EU, skupaj s Francijo zaostajamo samo za Nemčijo, vendar so skupni davki in prispevki pod povprečjem EU – pred nami so samo razvite države in Grčija; 
• nominalno visoke plače z nizko kupno močjo znižujejo proizvodnost, konkurenčnost in investicijsko spodobnost gospodarstva, če ni ustrezne rasti proizvodnosti, dodane vrednosti in naložb; 
• visoka rast plač brez ustreznega dviga konkurenčnosti in inovativnosti se kaže v prenizki dodani vrednosti, prepočasni rasti proizvodnosti ter nižjih domačih in tujih investicijah; 
• pomanjkanje usposobljenih kadrov in toga zakonodajo za pridobivanja dovoljenj za zaposlovanje tujcev; 
• prenizko število raziskovalcev v industriji in premajhna mobilnost zaposlenih; 
• prepočasen in pogosto neučinkovit prenos znanj iz raziskovalne sfere v gospodarstvo;  
• prepočasen razvoj inovacijsko intenzivne družbe z množičnimi in ekonomsko boljšimi učinki pri inovativnih podjetjih, patentih, blagovnih znamkah in oblikovanju; 
• slovenski politiki, ekonomisti in gospodarstveniki ne razumejo pomena kapitala v obliki delnic in obveznic; 
• preveč je korupcije, klientelizma, nepotizma in političnega kadrovanja;
• relativno močno zaostaja razvitosti prometne infrastrukture (cestne, železniške, letalske in pomorske) in IKT‐infrastruktura, kar znižuje konkurenčno prednost Slovenije ter odvrača tuje vlagatelje.  

Slabosti pri makroekonomskih politikah:

• potrebno je upočasniti zviševanje javnega dolga, ki je dopustno samo v krizi ter pri domačih fizičnih in pravnih osebah; v časih konjunkture je potrebno zniževati javni dolg v deležu BDP;
• za vlaganja v višjo dodano vrednost ni sredstev in premalo je zaupanja tujih investitorjev;
• potrebno je sprejeti akcijski načrt za povečevanje inovativnosti, storilnosti in dodane vrednosti v gospodarstvu in negospodarstvu;
• zelo nizke so neposredne tuje investicije (NTN) na prebivalca, npr. polovico NTN na Češkem;
• kapitalski trg ne opravlja svoje osnovne funkcije – primarne izdaje delnic in obveznic; potrebno je popraviti stare grehe (državne razlastitve lastnikov delnic in skladov ter imetnikov obveznic) in zakonsko zagotoviti, da jih v bodoče ne bo;
• upokojitveno starost je potrebno podaljševati glede na pričakovano življenjsko dobo z ustrezno ponudbo delovnih mest,; poleg dvoga upokojitvene starosti bo nujen hitrejši vstop na trg dela mladih; upokojencem je potrebno omogočiti ustrezno dodatno delo ob nezmanjšanih pokojninah;
• potrebno je povečati varčevanje zaposlenih v vrednostnih papirjih, vzajemnih in pokojninskih skladih ter zavarovalnicah (mi imamo v depozitih brez obresti nad 26 G€, v pokojninskih skladih samo 4 G€ – Hrvati imajo v pokojninskih skladih več kot 20 G€, med drugim so veliki lastniki NLB);
• brezposelnim in zapornikom je potrebno omogočiti delo v javnem sektorju v višini socialnih podpor;
• vpis v izobraževanje je potrebno prilagoditi potrebam delodajalcev – pomanjkanje tehničnega kadra, razvijati poklice prihodnosti, nadaljevati z reformo poklicnega izobraževanja (dualno šolstvo) in vseživljenjskega učenja za pridobivanje nujnih kompetenc in veščin ter hitrejši vstop na trg dela;
• nujna je večja mednarodna in družbena odprtost univerz ter preusmerjanje študentov iz družboslovja v naravoslovje in tehniko s spreminjanjem programov v osnovnih in srednjih šolah v korist tehniških vsebin, npr. računalništvo, tehnologije, ki jih danes ni, ter aktivno štipendijsko politiko na področju deficitarnih poklicev (strokovnim kadrom je treba bolj zaupati in jih moralno in finančno nagraditi, potem se bodo mladi sami opredelili za tehniko);
• prenehati je potrebno s političnim kadrovanjem vodilnih v podjetjih in nadzornih svetih ter jih kadrovati iz kolektivov;
• prenehati s prodajo podjetij, zlasti tistih, ki imajo zdrava jedra, izvozni trg in denarni tok (država brez lastne gospodarske in finančne moči v svetu neoliberalnega kapitalizma postane kolonija). 

Slabosti na družbenem področju:

• negativna kadrovska selekcija in slabo vladanje;
• potrebna je reforma zdravstvenega sistema zaradi premajhnega števila zdravnikov; imamo na razpolago večino, če ne vseh ključnih podatkov, kot so obolevnost, trendi, kapacitete, kadri, finančni viri, čakalne vrste kot eden ključnih parametrov, ki zaznamujejo vrzeli med potrebani in viri (oziroma njihovo bolj ali manj učinkovito izrabo):
  • manjka resna, strokovno zasnovana strategija razvoja zdravstvenega sistema, kar potrjujea tudi navedba računskega sodišča, da nimamo niti ocene potreb po zdravnikih različnih specialnosti – brez tega je vsakršno resno načrtovanje nemogoče;
  • javnemu sektorju je potrebno dovoliti nadurno delo v ambulantah, jim omogočiti tudi zdravljenje tujcev ter uvesti simbolično plačilo pri prvih pregledih in zdravilih (1 €); 
  • potrebno je povečati število zdravstvenega osebja, zlasti zdravnikov družinske medicine za to nameniti večji delež proračunskih sredstev;
  • zaustaviti beg kadrov s pogodbo o štipendiranju specializacije, s povračilom šolnine v primeru predčasnega odhoda v tujino;
  • zaradi izrazitega upadanja znanstveno‐raziskovalnega dela na področju razvoja in izobraževanja v medicini potrebujemo novo ustanovo – Nacionalni univerzitetni medicinski center. Predlagamo akcijski načrt, da se cilji razvoja raziskovalnega programa zdravstva natančno opredelijo;
• visoka korupcija in izredno visoko zaznavanje korupcije (smo samo za Estonijo, Litvo, Portuglasko, Latvijo in Češko);
• slaba kibernetska varnost.  

Slabosti pri okoljski politiki zahtevajo naslednje spremembe:

• suše in požari, povodnji in zemeljski plazovi so pokazali, da je Slovenija zelo občutljiva na podnebne spremembe in se mora odzvati z ustreznim razvojnim modelom;
• Slovenija je prehransko zelo odvisna od uvoza, kar pomeni dodatno tveganje ob predvidenih posledicah podnebnih sprememb na proizvodnjo hrane;
• znižanje izpustov CO₂ v energetiki (fosilni viri) in transportu (iz cest na železnice, iz avtomobilov na noge, kolesa in javna prevozna sredstva); oboje zahteva prehod na obnovljive vire energije, večjo energijsko učinkovitost in vlaganja v prenosna omrežje; očitno bo potrebna gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško in dolgoročno vlaganje v nove tehnologije pridobivanja energije (vodik, jedrsko zlitje);
• sledenje in znižanje ekološkega odtisa, še posebej sistemsko sledenje odtisa biotske raznovrstnosti vseh virov energije;
• znižanje izpustov trdnih delcev (trdna goriva, promet) v mestih in naseljih z gradnjo centralnih toplarb na odpadne lesne sekance in pelete;
• znižanje odpadkov; bolj  učinkovito ločevanje odpadkov in njihova ponovna uporaba, krožno gospodarstvo;
• sosežig organskih odpadkov, plastike in gume v cementarnah in toplarnah;
• več sonaravnega kmetovanja in uvajanje okoljskim spremembam (temperaturi, virusom in invazivnim vrstam)  prilagojenih vrst rastlinja ter samooskrbe z živili;
• boljše upravljanje okoljske politike in odpravljanje administrativnih ovir, kot so neučinkoviti oz. dolgotrajni postopki vrednotenja in pridobivanja dovoljenj za umestitev novih enot v prostor. 

II. Analiza visokošolskega izobraževanja V Sloveniji

III- Analiza raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji

Pripravili smo podkast (25:10) o rezultatih analize visokošolskega izobraževanja, raziskovlčane-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji, ki temelji na analizi Inženirske akademije Slovenije: Glavič P, Dragojlović V, Levičnik H (2023) Trajnostna, konkurenčna, ustvarjalna in uspešna Slovenija 2030? II. Analiza visokošolskega izobraževanja v Slovenija & III. Analiza raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Slovenije. Ljubljana: Inženirska akademija Slovenije, strani 275-428. – https://www.ias.si/s/Analiza_2023_2del.pdf. Razgovor poteka v angleškem jeziku.

Kratek pregled ključnih tem in ugotovitev dokumenta “Analiza visokošolskega izobraževanja, raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji (2023)”

Dokument nudi obsežen pregled stanja v omenjenih področjih s primerjavami s primerljivimi državami EU. Dokument izpostavlja več ključnih tem in skrbi:

1. Kakovost izobraževanja:

• Osnovnošolsko izobraževanje: Kljub visokemu številu učiteljev na učenca (30% nad povprečjem EU) rezultati PISA 2022 kažejo na upad matematične, bralne in naravoslovne pismenosti. Poudarjene so tudi socialne razlike v dosežkih.
• Srednješolsko izobraževanje: Dokument izpostavlja pomisleke glede Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in njegove morebitne uporabe kot merila pri vpisu v srednje šole.
• Visokošolsko izobraževanje: Pomanjkanje financiranja, zastarela oprema in neustrezna kadrovska selekcija in pomlajevanje so glavni problemi. Dokument poudarja potrebo po izboljšanju kakovosti, da bi se Slovenija uvrstila med najboljše članice EU-13, kot sta Estonija in Češka.

2. Uvrstitve slovenskih univerz na mednarodnih lestvicah:

• Dokument analizira uvrstitve Univerze v Ljubljani (UL) in Univerze v Mariboru (UM) na lestvicah ARWU, THE, QS in UI GreenMetric.
• Opozarja na padanje obeh univerz na teh lestvicah, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev za raziskave in razvoj.
• UL se sicer še vedno uvršča med 500 najboljših univerz na svetu po lestvici ARWU, vendar se njena uvrstitev slabša. UM pa se na lestvico ARWU od leta 2020 naprej ni uvrstila.
• Dokument poudarja potrebo po povečanju financiranja univerz, zaostrovanju habilitacijskih zahtev in spodbujanju objavljanja v visoko citiranih revijah.

3. Raziskovalno-razvojna dejavnost (RRD):

• Financiranje: Slovenija za RRD nameni 2,13 % BDP, kar je pod povprečjem EU-27 (2,27 %).
• Poslovni sektor: Izdatki poslovnega sektorja za RRD so visoki (1,56 % BDP), vendar je vprašljiva vsebina “raziskav in razvoja”.
• Javni sektor: Financiranje RRD iz javnih sredstev se je v zadnjih letih znižalo, delež za visokošolski sektor pa je še posebej nizek.

4. Inovacije in podjetništvo:

• Slovenija zaostaja v inovativnosti, predvsem zaradi preteklega znižanja javnega financiranja znanosti in izobraževanja.
• Dokument poudarja potrebo po ustvarjanju okolja, ki spodbuja podjetništvo in inovacije, zlasti preko:
  • ustanavljanja razvojnih oddelkov in inštitutov za prenos znanja v prakso,
  • ustanavljanja in rasti skladov tveganega kapitala,
  • sprejemanja odločitev za uspešen prenos znanja iz znanstvene in univerzitetne sfere v proizvodnjo lastnih inovativnih izdelkov in storitev.

5. Priporočila za izboljšanje:

Dokument ponuja vrsto priporočil za izboljšanje stanja, med drugim:

• Izobraževanje:
  • Povečanje javnega financiranja visokošolskega izobraževanja, zlasti raziskovanja, razvoja in inovacijskih dejavnosti.
  • Obnova samostojnosti in avtoritete učiteljev.
  • Vzgoja mladine k pozitivnim vrednotam in razvijanje ustvarjalnosti.
  • Razvijanje podjetnosti preko izobraževalnega sistema.
• Znanost:
  • Nemoten razvoj temeljnih znanstvenih področij.
  • Povečanje vlaganja v aplikativne projekte s soudeležbo industrije.
  • Skrb za skladen kadrovski razvoj.
• Razvoj in inovacije:
  • Ustanavljanje razvojnih oddelkov in inštitutov za prenos znanja v prakso.
  • Ustanavljanje in rast skladov tveganega kapitala in razvoj kapitalskega trga.
  • Sprejetje odločitev za uspešen prenos znanja v proizvodnjo lastnih inovativnih izdelkov in storitev.

Sklep:

Dokument predstavlja zaskrbljujočo sliko stanja na področju visokega šolstva, RRD, inovacij in podjetništva v Sloveniji. Slovenija zaostaja za primerljivimi državami EU in potrebne so takojšnje spremembe v financiranju, kadrovski politiki in splošnem pristopu do teh področij, da bi zagotovili konkurenčnost in razvoj v prihodnosti.

SKLEPI ANALIZE (povzeto iz analize):

Evropski inovacijski semafor in druge analize kažejo, da Slovenija v zadnjih letih zaostaja v konkurenčnosti
znanj, ustvarjalnosti in možnostih bodočega razvoja. Estonija, Češka in Portugalska so nas prehitele praktično na vseh področjih in po večini kazalnikov, čeprav smo imeli pred njima znatno prednost. Približujejo in prehitevajo nas tudi druge članice EU‐13, kar kaže, da je pri nas več zadev napačno zastavljenih in izvajanih.

Področje izobraževanja in ustvarjalnosti

Čeprav je izobraženost še vedno ena naših večjih primerjalnih prednosti, tudi ta slabi. Število študentov in
diplomantov na vseh treh stopnjah visokošolskega študija pada, saj mladi ne vidijo prednosti študija, če
po končanem izobraževanju ne dobijo ustreznih služb. To dokazujeta velik »odliv možganov« in vse večji
priliv vodilnih kadrov iz tujine na vodstvene in nadzorne funkcije v gospodarstvu (podjetja v tuji lasti).
Kakovost raziskovanja in s tem izobraževanja na univerzah padata, kar je posledica nezadostnega
financiranja izobraževanja in raziskovanja.
Tudi kadrovska politika s potrebnim kroženjem kadrov med univerzami in gospodarstvom, med Slovenijo in tujino ni ustrezna. Zdravstvena kriza je razmere še zaostrila. Vse bolj se kaže, da politične stranke in politični voditelji ne razumejo zakonitosti razvoja in zato vlečejo napačne poteze ter sprejemajo škodljive odločitve.
Predlagamo nekaj bistvenih, splošnih (pre)usmeritev:

• povečano javno financiranje visokošolskega izobraževanja, zlasti raziskovanja, razvoja, inovacijskih
• dejavnosti in infrastrukture po skandinavskem modelu;
• povečati število doktorskih študentov, domačih in tujih;
• posodobitev učnih programov in večja odprtost univerz z večjo pretočnostjo kadrov sta ključna ukrepa za dvig kakovosti in zanimivosti izobraževanja;
• uvesti vseživljenjsko izobraževanje – razvoj znanj, kompetenc in spretnosti od prve zaposlitve do upokojitve in po njej;
• omejevanje internacionalizacije izobraževanja in raziskovanja z vztrajanjem pri uporabi slovenskega jezika je zelo omejujoče in nevarno že na 2. in še bolj na 3. stopnji študija;
• obnoviti samostojnost in avtoriteto učiteljev z odpravo permisivne vzgoje in poseganjem staršev v ocenjevanje;
• vzgoja mladine k pozitivnim vrednotam, poštenju, sodelovanju ter odpravljanju negativnih značilnosti, kot so zavist, prepirljivost, nevoščljivost, egoizem;
• razvijanje ustvarjalnosti v celotni vzgojno‐izobraževalni verigi, od vrtcev do univerz;
• razvijanje podjetnosti preko izobraževalnega sistema in zagotovitev prožnega prehajanja med šolami in okoljem ter vzpostavitev sistema finančnega kapitala za podporo podjetništvu na vseh ravneh tehnološke razvitosti idej in v vseh okoljih;
• kroženje kadrov (učiteljev, učencev, zaposlenih v gospodarstvu, storitvah in javnih službah, politikov) med univerzami in inštituti, gospodarstvom in tujino;
• sodelovanje univerz in inštitutov med seboj ter z gospodarstvom in negospodarstvom, doma in v tujini, s povezovanjem in mreženjem;
• komercializacija znanja – patentov in izboljšav, blagovnih znamk in oblikovanja, tehničnih, tržnih in organizacijskih inovacij;
• množična ustvarjalnost na vseh delovnih mestih, tudi v malih in mikro‐podjetjih, v šolah, občinah in javni upravi;
• usmerjenost v odličnost in vrhunskost, tekmovanje in premagovanje konkurence na vseh področjih, od izobraževanja in raziskovanja, preko proizvodnje in storitev, do upravljanja in vodenja;
• zgledovanje pri načrtovanju in financiranju razvoja po najboljših vzorih iz EU in sveta;
• razvoj visokih in srednje‐visokih tehnologij, na znanju temelječih storitev in tehnologij ter hitro rastočih podjetij;
• uvedba preglednega sistema nagrajevanja odličnih, podjetnih in inovativnih raziskovalcev, visokošolskih učiteljev in sodelavcev;
• pospešeno uvajanje modernih tehnologij in poslovnih sistemov, digitalizacije in komunikacij od države, občin, podjetij, zavodov do državljanov.

Področje visokega šolstva, raziskav, razvoja in inovacij

Po rezultatih analize Slovenija ni v najboljšem položaju glede inovacij in razvoja, v še slabšem položaju pa
je glede energetskih in drugih surovin. Zato bi se država in družba morali intenzivno vključiti v pripravo in
uresničitev Razvojno‐inovacijskega sistema po definiciji OECD, ki bi omogočal reševanje velikih družbenih
izzivov prihodnosti, pa tudi sedanjosti kot so:
– podnebne spremembe, energija, težave s surovinami, preskrba s hrano, zdravje in staranje
prebivalstva.
V ta namen bi morali vse razpoložljivo znanje in skrb posvetiti:

• Na področju šolstva:
  • uvajanju kroženja doktorandov ter strokovnjakov med univerzo, industrijo in tujino po nemškem modelu,
  • dopolnjevanju izobraževalnega sistema na področju naravoslovja in tehnike tako, da bi med
    študenti promoviral in spodbujal ustvarjalnost, inovativnost in podjetništvo,
  • izobraževanju mladih raziskovalcev za reprodukcijo in za delo v industriji.
• Na področju znanosti:
  • nemotenemu razvoju temeljnih znanstvenih področji, za katere ima Slovenije kadrovske in druge vire za uspešen razvoj – permanentno financiranje,
  • povečanju vlaganja v aplikativne projekte s soudeležbo industrije po vzoru iz Finske,
  • skrb za skladen kadrovski razvoj.
• Na področju razvoja in inovacij:
  • ustanavljanju razvojnih oddelkov in institutov za prenos znanja v prakso,
  • ustanavljanju in rasti skladov tveganega kapitala in razvoja kapitalskega trga,
  • sprejetju odločitev, kako bomo v znanstveni in univerzitetni sferi nakopičeno znanje uspešno
    prenašali v proizvodnjo lastnih inovativnih izdelkov in storitev.
• V industriji:
  • povečanju ugleda razvijalcev‐inženirjev in inovatorjev,
  • zahtevi po ustavljanju razvojnih oddelkov v industriji z domači in tuji lasti,
  • vzpostaviti zakonske in materialne možnosti za nastanek in rast novih inovativnih podjetji in
    podjetnikov,
  • vpeljevanju krožne proizvodnje v okviru sonaravnega razvoja in koncepta industrija 4.0, kjer je le
    možno.
• V državi:
  • skrbi, da Slovenija postane inovativna država, da jo bodo mladi čutili kot želeno destinacijo za
    njihov nadaljnji materialni, strokovni in družbeni razvoj,
  • urejanju davčne problematike in sistema varčevanja ter vlaganja denarja državljanov Slovenije v
    lasten razvoj.

Dolgoročni ukrepi za zagotavljanje zdrave rasti

Povečati je potrebno kapacitete visokošolskega izobraževanja na tistih področjih, ki bodo ključna za
tehnološki preboj našega gospodarstva, predvsem industrije, in v proces izobraževanja vključevati tuje
predavatelje in študente.
Vzpodbujali naj bi prihod delavcev in strokovnjakov iz tujine in iz tistih področij, ki bodo ključna za izvedbo tehnološkega preboja, prvenstveno Slovencev, ki sedaj delajo v tujini.
Povečati moramo vlaganja javnih sredstev v razvoj in raziskave na 1 % BDP, kar bo omogočilo ustvarjanje
novih znanj in učinkovito uporabo le‐teh v tehnološki prenovi gospodarstva v smeri visokih tehnologij.
Ustvarili naj bi nepretrgano verigo od raziskav, preko prenosa raziskovalnih dosežkov v gospodarsko
izrabo, vključno z ustanavljanjem novih visokotehnoloških podjetij ob pomoči skladov tveganega kapitala,
ki bodo skupaj s privatnimi sredstvi dosegli obseg 1 % BDP, do učinkovite kadrovske in finančne podpore
v razvoju visokotehnoloških podjetij. Za učinkovito delovanja take verige je ustanovljeno eno ministrstvo
in v njem bi morali celovito upravljati visoko šolstvo, raziskovalno dejavnost in prenos znanj po lestvici
tehnološke zrelosti od TRL4 do TRL7 (technology readiness level, TRL, predstavlja raven tehnološke
razvitosti).

Podjetništvo (priporočila iz GEM Slovenija)

Ključna priporočila iz publikacije: Širec K, Tominc P, Bradač Hojnik B, Rus M, Crnogaj K (2023). Dve desetletji dinamike podjetniškega razvoja: GEM Slovenija 2022:

• Pregled razvoja področja podjetništva skozi dve desetletji kaže, da delež tako zgodnjih kot ustaljenih
  podjetnikov postopno raste, vendar v začetnih fazah procesa intenzivneje kot kasneje. V zadnjem
  desetletju je bilo v Sloveniji veliko politik in ukrepov namenjenih razvoju in podpori zagonskih podjetij, tako tistih, ki so šele v fazi razvoja produktov, kot tistih, ki so že ustanovili svoja podjetja, a so še povsem na začetku podjetniške poti. Ta podpora je izjemno pomembna, saj predstavlja vlaganja v kakovostno podjetništvo z visoko dodano vrednostjo in inovacijami, velikokrat usmerjeno na globalni trg. Takšna podpora je potrebna tudi v prihodnje, vendar bi jo kazalo v večji meri usmeriti tudi v ustaljena podjetja. Tudi zanje se je namreč v zadnjih letih okolje, v katerem poslujejo, bistveno
  spremenilo. Gre za večinoma mala in srednje velika podjetja, ki se soočajo z omejenimi viri, in glede
  na trende v družbi, kot so digitalizacija, trajnost in globalizacija, potrebujejo podporo, da se bodo lahko ustrezno odzivala nanje in se jim prilagodila ter uspela konkurirati v spremenjenih okoliščinah.
• Vpliv kriz, ki so se v dvajsetletnem obdobju pojavile kar nekajkrat, se vselej kaže v upadu podjetniške
  aktivnosti. To nakazuje, da so gospodarske razmere ključni dejavnik za podjetniško aktivnost in da
  morajo biti vlade in druge institucije podpornega okolja za podjetništvo nanje pripravljene ter
  sprejemati dodatne ukrepe za spodbujanje podjetniškega okolja v času kriz, da obstoječa podjetja
  lahko preživijo in se obenem potencialni podjetniki odločajo za vstop v podjetniški proces. V
  nasprotnem primeru lahko posamezniki zaznajo prevelika tveganja in se ne odločijo za podjetništvo,
  ali pa odločitev temelji na motivih preživetja, pridobivanja prihodka, če ni ustreznih zaposlitev, tako
  podjetništvo pa običajno ni razvojno naravnano.
• Nizke aspiracije podjetnikov kažejo na majhne želje po rasti in razvoju podjetij. Vendar se le
  gospodarstvo, ki bo temeljilo na kakovostnem podjetništvu, lahko uspešno razvija. Zato je potrebno
  osredotočenje podpornega okolja za podjetništvo na takšne politike in ukrepe, ki bodo spodbujali
  podjetnike in vlivali optimizem ter željo po rasti. Merjenje novega zaposlovanja kaže, da je potrebno
  v okolju zagotoviti dovolj ustrezno kvalificirane delovne sile, s sodobnimi znanji in spretnostmi, ki bodo ustrezale potrebam gospodarstva tudi čez deset let.