El Garroussi S, Di Giuseppe F, Barnard C et al. (2024) Europe faces up to tenfold increase in extreme fires in a warming climate. npj Climate and Atmospheric Science 7, 30 – https://doi.org/10.1038/s41612-024-00575-8 – open access article pdf – Cc BY 4.0
Abstract (povzetek):
Ta študija količinsko opredeljuje, kako bi spremembe temperature in padavin vplivale na intenzivnost in trajanje ekstremnih požarov po vsej Evropi. Analiza preučuje vpliv različnih napovedi podnebnih sprememb na požarne dogodke v primerjavi z izhodiščnim stanjem požarne nevarnosti, pri čemer uporablja 30-letno reanalizo ERA5. Rezultati kažejo, da bi se na območjih južne Evrope verjetnost katastrofalnih požarov v katerem koli letu v okviru zmernega scenarija CMIP6 lahko povečala za desetkrat. Če bodo globalne temperature dosegle prag +2 °C, bodo tudi srednja in severna Evropa med sušami bolj izpostavljeni gozdnim požarom. Povečana verjetnost ekstremnih požarov v segrevanem podnebju, skupaj s povprečnim podaljšanjem požarne sezone za en teden v večini držav, bi v prihodnjih desetletjih dodatno obremenila sposobnost Evrope za spopadanje s temi izzivi.
Na podlagi zgodovinskih dnevnih poletnih podatkov o vrednostih FWI v obdobju 1981–2010 je bilo opredeljenih pet območij (borealno, zmerno, polsušno, alpsko in sredozemsko) s podobnim trajanjem in intenzivnostjo požarne sezone. Nekatera območja, uvrščena v borealno regijo, geografsko ne ležijo v njej, vendar so zaradi podobnega vzorca vrednosti FWI združena z borealno regijo. Meje treh evropskih regij IPCC (NEU – severna Evropa, CEU – srednja Evropa in SEU – južna Evropa; (IPCC, 2022)) so prekrite s petimi skupinami regij, da se omogoči kontekstualizacija in olajša primerjava napovedanih sezonskih sprememb. Teh pet območij v sedanjih podnebnih razmerah kaže različne stopnje ekstremne nevarnosti požarov, kot kaže vrednost 20-letne povratne dobe. Prav tako se razlikujejo po trajanju požarne sezone. Indeks FWI doseže višjo intenzivnost na sušnih in polsušnih območjih kot v zmernih, borealnih in alpskih regijah. Požarna sezona je v Sredozemlju precej daljša kot v drugih opredeljenih požarnih regijah v Evropi. Napovedane spremembe temperature in padavin bodo na teh petih požarnih regijah vplivale različno zaradi odvisnosti sezonskih sprememb, napovedanih s strani IPCC v treh evropskih regijah, od zemljepisne širine.
(vir Fig. 1 https://media.springernature.com/full/springer-static/image/art%3A10.1038%2Fs41612-024-00575-8/MediaObjects/41612_2024_575_Fig1_HTML.png?as=webp).
a) Predvidene spremembe verjetnosti ekstremnih požarnih dogodkov in b) Podaljšanje požarne sezone v Evropi.
Levi stolpec prikazuje kratkoročno obdobje (2036–2065), desni stolpec pa dolgoročno obdobje (2070–2099). Statistični podatki izhajajo iz najverjetnejših izidov, napovedanih v večmodelnih simulacijah CMIP6. Točke so v posameznih regijah razvrščene glede na povečano verjetnost ekstremnih dogodkov in podaljšanje trajanja požarne sezone. Analiza kaže, da se bo na več kot 50 % ozemlja Evrope do konca stoletja verjetnost ekstremnih dogodkov vsaj podvojila, hkrati pa se bo požarna sezona podaljšala za najmanj pet dni.
(vir Fig. 5 https://media.springernature.com/full/springer-static/image/art%3A10.1038%2Fs41612-024-00575-8/MediaObjects/41612_2024_575_Fig5_HTML.png?as=webp).
Znanstvena raziskava preučuje, kako podnebne spremembe vplivajo na pogostost in intenzivnost ekstremnih požarov v naravi po celotni Evropi. Avtorji ugotavljajo, da bi se v Sredozemlju ob zmernem segrevanju verjetnost za katastrofalne požare lahko povečala celo za desetkrat. Analiza napoveduje, da se bo požarna sezona podaljšala za vsaj en teden, kar bo močno obremenilo zmogljivosti držav za obvladovanje nesreč. Naraščajoče temperature bodo povečale tveganje tudi v severni in osrednji Evropi, ki sta bili zgodovinsko manj ogroženi. Študija poudarja nujnost prehoda z zgolj gašenja na aktivne ukrepe za ublažitev posledic segrevanja ozračja. Rezultati služijo kot pomembno orodje za odločevalce pri načrtovanju prihodnje požarne varnosti in zaščite infrastrukture.
Povzetek članka “Evropa v plamenih: Zakaj so “mega-požari” naša nova realnost (in kaj to pomeni za vas)“.
Od vročinskih valov do neobvladljivih ognjev
Zadnja poletja v Evropi niso več le obdobja dopustov, temveč vse pogosteje prinašajo resne socio-ekonomske motnje in ogroženost kritične infrastrukture. Ekstremni vročinski valovi, ki smo jim priča, niso le statistični odkloni; so neposredni znanilci nove, požarne realnosti. Naraščajoča intenzivnost gozdnih požarov, ki v zadnjih letih uničujejo celotne regije, postavlja ključno vprašanje: ali so naši trenutni gasilski sistemi sploh pripravljeni na to, kar prihaja?
Najnovejša študija (El Garroussi et al., 2024), ki temelji na analizi naprednih podnebnih modelov CMIP6 in reanalizi ERA5, prinaša streznjujoče ugotovitve. Znanstveniki opozarjajo, da se narava požarov spreminja hitreje, kot se prilagajajo naši obrambni mehanizmi.
Sredozemlje na robu: Desetkratno povečanje katastrofalnih tveganj
Južna Evropa (regija MED) ostaja najbolj izpostavljena točka na evropskem zemljevidu, vendar so nove projekcije še bolj alarmantne, kot smo predvidevali. Po ugotovitvah študije bi lahko območja v Sredozemlju pod zmernim podnebnim scenarijem doživela do desetkratno povečanje verjetnosti za pojav katastrofalnih požarov. Še bolj pretresljiv je podatek, da bi do konca stoletja do 18 % celotne površine južne Evrope lahko doživljalo katastrofalne požare vsako drugo leto.
Pri tem je ključno razumeti, da podnebne spremembe delujejo kot multiplikator človeške napake. Čeprav kar 96 % vseh vžigov v Evropi povzroči človek, podnebje določa, ali bo ta vžig ugasnil ali prerasel v uničujoč ogenj. Sredozemlje je izjemno občutljivo na temperaturo: vsaka stopinja Celzija segrevanja skoraj podvoji verjetnost ekstremnega dogodka. Da bi nevtralizirali učinek samo ene stopinje segrevanja, bi bilo potrebno kar 20-odstotno povečanje padavin, kar je v času naraščajoče sušnosti praktično nemogoče.
“Območja v južni Evropi bi lahko doživela desetkratno povečanje verjetnosti za pojav katastrofalnih požarov v katerem koli letu pod zmernim scenarijem CMIP6.”
Ko gasilci postanejo nemočni: Vzpon “mega-požarov”
Vstopamo v dobo “mega-požarov” – dogodkov izjemne intenzivnosti, ki so odgovorni za kar 97 % vse zgorele površine v Evropi. Znanstveniki v tej luči analizirajo “sposobnost obvladovanja” (coping capacity), ki se zlomi, ko indeks požarnega vremena (FWI) preseže vrednost 50. V regijah, kot sta Sredozemlje in polsušna (semi-arid) območja srednje Evrope, ko FWI preseže ta prag, nobena gasilska metoda ne more več popolnoma ustaviti ognja.
Študija pa razkriva pomemben paradoks: sposobnost obvladovanja ni odvisna le od intenzivnosti ognja, temveč tudi od pogostosti dogodkov. Sistemi, ki niso vajeni rednih ekstremov, hitro odpovejo. Čeprav mehanizem RescEU krepi skupne evropske letalske in kopenske vire, naraščajoča frekvenca požarov grozi, da bo preobremenila celo te mednarodne zmogljivosti. Ko se požari pojavljajo hkrati na več koncih celine, virov preprosto zmanjka.
Severna Evropa ni več varna: Kritična meja +2 °C
Morda največja sprememba paradigme se dogaja na severu. Študija izpostavlja, da bodo ob dosegu globalnega praga +2 °C tudi osrednja in severna Evropa (borealne in zmerne regije) postale močno dovzetne za požare. Za razliko od juga, kjer prevladuje vpliv temperature, so te regije izjemno občutljive na pomanjkanje padavin. Že 20-odstotno zmanjšanje padavin v teh ekosistemih podvoji verjetnost za ekstremne požare.
Primer Skandinavije iz leta 2018, ko so požari uničili 20.000 hektarjev, je služil kot dramatičen opomin. Za tamkajšnje gasilske sisteme ti požari po intenzivnosti niso bili neobvladljivi, vendar so zaradi svoje novosti in števila popolnoma ohromili nacionalne vire. V borealnih regijah, kjer so tla bogata z ogljikom, takšni požari pomenijo tudi ogromne dodatne izpuste toplogrednih plinov, kar ustvarja nevaren povratni učinek.
Sezona požarov se nezadržno podaljšuje
Požarna sezona se v povprečju po celini podaljšuje za en teden, vendar se pravi izzivi skrivajo v lokalnih ekstremnih vrednostih. V vročih točkah, kot so vzhodna Španija in Grčija, se sezona lahko podaljša za do 22 dni.
Logistični pritisk je ogromen:
- Severna Evropa: Pričakuje se skoraj 30-odstotno povečanje števila dni, ko bodo gasilske enote potrebovale pomoč.
- Srednja Evropa: Povečanje števila kritičnih dni bo znašalo od 4 do 8 dni.
To pomeni, da morajo biti viri v pripravljenosti dlje, kar strmo zvišuje stroške vzdrževanja opreme in osebja, hkrati pa skrajšuje čas za preventivno delo v gozdovih.
Nevidna grožnja: Primanjkljaj parnega tlaka (VPD)
Znanstveniki opozarjajo na ključni dejavnik, ki je pogosto spregledan: primanjkljaj parnega tlaka (Vapor Pressure Deficit – VPD). Ta meterološki parameter meri “žejo” ozračja po vlagi. Povišan VPD deluje kot atmosferska črpalka, ki pospešeno izsušuje tla in rastlinje, s čimer ustvarja ogromne količine visoko vnetljivega goriva. Študije kažejo, da je VPD celo boljši predvidnik požarne aktivnosti kot le temperatura ali padavine same po sebi, saj neposredno določa vnetljivost vegetacije.
Ta proces omogoča širjenje požarov v regije, ki zgodovinsko niso bile nagnjene k ognju, in kjer ekosistemi niso prilagojeni na regeneracijo po takšnih katastrofah.
“Povečana verjetnost ekstremnih požarov v ogrevajočem se podnebju bi v prihodnjih desetletjih dodatno obremenila sposobnost Evrope za spoprijemanje s temi dogodki.”
Paradigma se mora spremeniti
Znanstveni podatki so neizprosni: obdobje, ko je bilo gašenje zadostna strategija, je mimo. Stroški gašenja rastejo eksponentno, učinkovitost pri mega-požarih pa pada proti ničli. Potreben je premik od reaktivnega gašenja k sistemskemu blaženju (mitigaciji) in prilagoditvi krajine.
Danes imamo na izbiro: ali bomo investirali v aktivno upravljanje gozdov in prostorsko načrtovanje zdaj, ali pa se bomo soočili z neplačljivimi računi za neuspešne poskuse gašenja v prihodnosti. Vprašanje za odločevalce in javnost je nujno: Kako bo naša pokrajina izgledala čez 30 let, če ne bomo ukrepali zdaj, ko so podatki o prihajajoči grožnji povsem jasni?
Povzetek članka kot predstavitev z zdrski.