Rivera JA, Arias PA, Sörensson AA et al. (2023) 2022 early-summer heatwave in Southern South America: 60 times more likely due to climate change. Climatic Change 176, 102. https://doi.org/10.1007/s10584-023-03576-3

Abstract (povzetek):

Na velikem območju, ki vključuje osrednji in severni del Argentine, južno Bolivijo, osrednji Čile ter večji del Paragvaja in Urugvaja, so bile v dveh zaporednih vročinskih valovih konec novembra in v začetku decembra 2022 dosežene rekordne temperature. Med drugim vročinskim valom je devet krajev v severni Argentini zabeležilo najvišjo najvišjo decembrsko temperaturo vsaj od leta 1961. Naša analiza, ki temelji na naborih podatkov iz opazovanj in reanaliz, kaže, da se Južna Amerika tako kot preostali svet v zadnjih letih vse pogosteje sooča z vročinskimi valovi. Vročinski val decembra 2022 se v trenutnem podnebju po ocenah vrača enkrat na 20 let, kar pomeni, da je približno 5-odstotna verjetnost, da se bo zgodil vsako leto. Da bi ocenili, kako so podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, vplivale na verjetnost in intenzivnost opazovanega vročinskega vala, smo podnebne modele združili s podatki, ki temeljijo na opazovanjih. Ugotovili smo, da je zaradi podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, verjetnost pojava približno 60-krat večja. Vročinski val s povratno dobo 20 let bi bil v svetu brez antropogenega globalnega segrevanja za približno 1,4 °C manj vroč. Vročinski valovi tako zgodaj v poletni sezoni pomenijo veliko tveganje za zdravje ljudi in so lahko smrtno nevarni. To tveganje povečujejo podnebne spremembe, pa tudi drugi dejavniki, kot so staranje prebivalstva, urbanizacija in grajeno okolje ter vedenje in dovzetnost posameznikov za vročino. To poudarja pomen atribucijskih študij v regiji, ki jo že ogrožajo podnebne spremembe in je zanje ranljiva.