Grabbe H, Keliauskaitė U, Lappe MS et al. (2026) Planning for the rising fiscal costs of climate disasters. Policy Brief 13/2026, Bruegel, – https://doi.org/10.64153/PKSY5672 – open access document pdf – CC BY-ND-4.0

Executive summary (povzetek):

Podnebne nesreče vplivajo na javne proračune številnih držav Evropske unije, saj v okviru vse pogostejših in intenzivnejših ekstremnih vremenskih pojavov v prihodnosti vladne izdatke nadomeščajo nezadostno zavarovalno kritje. Izkušnje z neposrednimi stroški poplav in suš v šestih državah EU med letoma 2021 in 2024 kažejo, v kolikšni meri na fiskalne stroške vpliva zanašanje na ad hoc dodelitve iz javnih proračunov po takšnih dogodkih. Država bi utrpela manj izgub, če bi zasebno zavarovanje imelo večjo vlogo in če bi vlade več vlagale v preprečevanje, prilagajanje in javno financiranje tveganj.

»Celostni okvir za evropsko odpornost na podnebne spremembe in obvladovanje tveganj«, ki ga pripravlja Evropska komisija, lahko pomaga pri obvladovanju fiskalnih tveganj z vzpostavitvijo nacionalnih in evropskih načrtov, ki spodbujajo:

• Proaktivno javno in zasebno prilagajanje s spodbudami za preventivne naložbe in izogibanje državnim reševalnim ukrepom po nesrečah.
• Zmanjšanje vrzeli v zaščiti s podnebnim zavarovanjem, da bi javni proračuni manj delovali kot zavarovatelj zadnje instance.
• Vladni pomočni skladi, združljivi s spodbudami, s pogoji »boljše obnove« za vse projekte obnove.
• Usklajevanje naložb v prilagajanje in morebitno združevanje tveganj po vsej EU.
• Vključitev odpornosti v gospodarsko upravljanje EU z vzpostavitvijo evropskega instrumenta za delitev tveganj, ki temelji na skladih EU za nesreče, ter okvira upravljanja za financiranje prilagajanja.

Dokument za odločevalce (angl. Policy Brief) podaja kratke usmeritve, ko obravnava naraščajoče fiskalne pritiske, s katerimi se soočajo države Evropske unije zaradi vse pogostejših podnebnih katastrof, kot so poplave in suše. Avtorji opozarjajo, da se vlade pogosto odzivajo s priložnostnim financiranjem, kar ob nizki stopnji zasebnih zavarovanj resno ogroža vzdržnost javnih dolgov. Analiza vključuje konkretne primere, med drugim poplave v Sloveniji leta 2023, ki so povzročile škodo v višini 16 odstotkov BDP in razkrile vrzeli v zaščiti. Za preprečitev “podnebne dolžniške spirale” viri predlagajo integrirano strategijo, ki vključuje obvezna zavarovanja, spodbujanje preventivnih naložb in vzpostavitev evropskega sklada za porazdelitev tveganj. Cilj teh ukrepov je prehod od reaktivnega reševanja k aktivni prilagoditvi, ki bi zmanjšala neposredno breme za državne proračune. Dokument poudarja, da je podnebna odpornost ključna za prihodnjo ekonomsko stabilnost celotne celine.

Povzetek dokumenta kot predstavitev z zdrski.

URL: https://www.bruegel.org/policy-brief/planning-rising-fiscal-costs-climate-disasters