Li C, Pradhan P, Chen G et al. (2025) Carbon footprint of the construction sector is projected to double by 2050 globally. Communications Earth Environment 6, 831 – https://doi.org/10.1038/s43247-025-02840-x – open access article pdf – CC BY 4.0
Abstract (povzetek):
Za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma, da se globalno zvišanje temperature ohrani precej pod 2 °C, pri čemer si prizadevamo za omejitev na 1,5 °C, je potrebno hitro zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Gradbeno okolje predstavlja znaten vir emisij, kar predstavlja izziv za doseganje teh ciljev. Količinsko smo ovrednotili ogljični odtis gradnje globalnega gradbenega okolja v zadnjih treh desetletjih in ga napovedali do leta 2050. Naše ugotovitve kažejo, da se je globalni ogljični odtis gradbeništva v zadnjih treh desetletjih podvojil, do leta 2050 pa naj bi se po napovedih več kot podvojil. Leta 2022 je več kot polovica emisij ogljika v gradbeništvu izvirala iz cementnih materialov, opek in kovin, medtem ko so steklo, plastika, kemikalije in materiali na biološki osnovi prispevali 6 %, preostalih 37 % pa je nastalo zaradi prevoza, storitev, strojev in dejavnosti na gradbiščih. V scenariju »poslovanje kot doslej« bo ogljični odtis gradbeništva sam po sebi v naslednjih dveh desetletjih presegel letni ogljični proračun za cilja 1,5 °C in 2 °C. Do leta 2050 bo porabil ves preostali ogljični proračun za cilj 1,5 °C, kot poudarja naša analiza. Zato se zavzemamo za revolucijo na področju materialov, na primer z zamenjavo tradicionalnih materialov z materiali na biološki osnovi, kar izkorišča ekonomijo obsega in utira pot k transformativni in trajnostni prihodnosti v gradbeništvu.
a Skupna rast ogljičnega odtisa gradbene industrije v obdobju od 1995 do 2022. b Delež ogljičnega odtisa gradbene industrije v skupnih emisijah ogljika.
c Materialni in nematerialni ogljični odtisi v gradbeni industriji. d Razvoj sestavnih delov ogljičnega odtisa gradbene industrije v obdobju od 1995 do 2022. Gradbena industrija se je v manj kot treh desetletjih več kot podvojila. Ogljični odtis gradbene industrije je leta 1995 predstavljal približno petino skupnih emisij ogljika, ta delež pa se je do leta 2022 povečal na 33 %. Gradbena industrija je postala bolj odvisna od materialov, kar je posledica vse večje porabe materialov, kot sta cement in jeklo.
(vir: Fig. 1 https://media.springernature.com/full/springer-static/image/art%3A10.1038%2Fs43247-025-02840-x/MediaObjects/43247_2025_2840_Fig1_HTML.png?as=webp).
Različne regije kažejo različne vzorce prihodnjega ogljičnega odtisa v gradbeništvu. Regionalne napovedi so neodvisne od globalnih napovedi, da se upošteva in izolira širši nabor dejavnikov ter občutljivosti modelov, ki oblikujejo rezultate na tej manjši ravni (glej Metode). Ogljični odtis gradbeništva na Kitajskem se bo zmanjšal zaradi predvidenega upada števila prebivalstva na Kitajskem. Po modelih naj bi največjo rast doživele Indija, Afrika in Bližnji vzhod. Tudi Latinska Amerika ter ostale države Azije in Pacifika bodo doživele nadaljnjo rast. Ogljični odtis gradbeništva bo v Severni Ameriki, Evropski uniji in drugih evropskih državah ostal relativno nespremenjen.
(vir: Fig. 5 https://media.springernature.com/full/springer-static/image/art%3A10.1038%2Fs43247-025-02840-x/MediaObjects/43247_2025_2840_Fig5_HTML.png?as=webp).
Raziskava obravnava naraščajoči ogljični odtis svetovnega gradbeništva, ki se je v zadnjih treh desetletjih podvojil in naj bi se do leta 2050 ponovno podvojil. Avtorji opozarjajo, da bo ta sektor samostojno porabil preostali emisijski proračun za omejitev segrevanja na 1,5 °C, kar resno ogroža cilje Pariškega sporazuma. Večino emisij povzročajo netrajnostni materiali, kot so cement, jeklo in opeka, medtem ko se vpliv gradnje seli iz razvitih držav v hitro rastoča gospodarstva, predvsem v Kitajsko in Indijo. Študija poudarja nujnost korenite revolucije v materialih, zlasti prehod na biološke surovine, ki bi omogočile razogljičenje panoge. Brez takojšnjih strukturnih sprememb v celotni dobavni verigi bo gradnja potrebne infrastrukture za naraščajoče prebivalstvo onemogočila doseganje podnebnih ciljev. Izpostavljena je tudi potreba po prilagojenih regionalnih strategijah, saj se sestava ogljičnega odtisa med državami močno razlikuje.
Povzetek članka kot predstavitev z zdrski.