Young PJ, Harper AB, Huntingford C et al. (2021) The Montreal Protocol protects the terrestrial carbon sink. Nature 596, 384–388 – https://doi.org/10.1038/s41586-021-03737-3 – University of Ljubljana free access article pdf
Abstract (povzetek):
Nadzor nad proizvodnjo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, v okviru Montrealskega protokola pomeni, da se stratosferski ozonski plašč obnavlja in da se s tem preprečuje povečanje škodljivega ultravijoličnega sevanja na površini. Montrealski protokol ima dodatne koristi za blažitev podnebnih sprememb, saj so snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, močni toplogredni plini. Preprečeno ultravijolično sevanje in podnebne spremembe imajo tudi dodatne koristi za rastline in njihovo sposobnost shranjevanja ogljika s fotosintezo, vendar to doslej še ni bilo raziskano. Tukaj z uporabo modelnega okvira, ki povezuje tanjšanje ozonskega plašča, podnebne spremembe, poškodbe rastlin zaradi ultravijoličnega sevanja in ogljikov krog, raziskujemo koristi preprečenega povečanja ultravijoličnega sevanja in podnebnih sprememb za kopensko biosfero in njeno sposobnost kot ponor ogljika. Ob upoštevanju različnih stopenj vpliva ultravijoličnega sevanja na rast rastlin ocenjujemo, da bi brez Montrealskega protokola (v primerjavi s podnebnimi napovedmi z nadzorom nad snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč) do konca tega stoletja (2080–2099) v rastlinah in tleh ostalo za 325–690 milijard ton ogljika manj. Ta sprememba bi lahko povzročila dodatnih 115–235 delcev na milijon ogljikovega dioksida v atmosferi, kar bi lahko povzročilo dodatno segrevanje povprečne globalne površinske temperature za 0,50–1,0 stopinje. Naše ugotovitve kažejo, da Montrealski protokol morda prispeva tudi k blaženju podnebnih sprememb, saj preprečuje zmanjšanje ponora ogljika v tleh.