Madani K (2026) Global Water Bankruptcy: Living Beyond Our Hydrological Means in the Post-Crisis Era. United Nations University Institute for Water, Environment and Health (UNU-INWEH), Richmond Hill, Ontario, Canada, 72 str. – https://doi.org/10.53328/INR26KAM001 – free access document pdf

Poročilo razglaša dobo svetovnega vodnega stečaja, kjer človeštvo porablja naravne zaloge hitreje, kot se te lahko obnavljajo. Dokument poudarja, da tradicionalno reševanje kriz ni več zadostno, saj so številni sistemi, vključno z viri podtalnice in ledeniki, utrpeli nepopravljivo škodo. Kritično stanje ogroža svetovno varnost hrane in povzroča posedanje tal, kar neposredno vpliva na milijarde ljudi. Avtorji pozivajo k korenitemu preoblikovanju upravljanja, ki bi vodo obravnavalo kot ključno naravno sredstvo in ne zgolj kot potrošno blago. Rešitev vidijo v usklajenem mednarodnem sodelovanju in pravični porazdelitvi bremen pri prilagajanju na nove hidrološke omejitve. Združeni narodi s prihajajočimi konferencami ponujajo priložnost za vzpostavitev novega vodnega reda, ki bi preprečil popoln zlom ekosistemov in družbene stabilnosti.

Na spletni strani je na voljo tudi medijska objava ob izidu poročila – objavo povzemamo v nadaljevanju.

Pregled globalnega vodnega stečaja

Univerza Združenih narodov (UNU) je uradno razglasila novo dobo “globalnega vodnega stečaja”. Ta izraz opisuje pokrizno realnost, v kateri so številne regije izčrpale svoje naravne “vodne prihranke” (vodonosnike, ledenike in mokrišča) in se ne morejo več vrniti na zgodovinska hidrološka izhodišča.

Za razliko od “krize”, ki nakazuje začasen šok, vodni bankrot pomeni trajno prekomerno črpanje in nepovratno izgubo naravnega kapitala, povezanega z vodo.

Ključne definicije

• Vodni stres: Visok pritisk na vodne sisteme, ki je še vedno reverzibilen (popravljiv).
• Vodna kriza: Akutni, časovno omejeni šoki, ki jih je mogoče premagati.
• Vodni bankrot: Stanje, kjer dolgoročna poraba presega obnovljive pritoke, kar vodi v trajno plačilno nesposobnost (insolventnost) vodnega sistema.

Statistična “žarišča” in trendi

Poročilo izpostavlja “svet v rdečih številkah” in navaja izčrpavanje, ki ga povzroča človek:

• Jezera in mokrišča: 50 % velikih jezer je izgubilo vodo od 90. let prejšnjega stoletja; v 50 letih je bilo izbrisanih 410 milijonov hektarjev mokrišč.
• Podtalnica: 70 % glavnih vodonosnikov dolgoročno upada; 2 milijardi ljudi živita na tleh, ki se ugrezajo zaradi posedanja.
• Ledeniki: Od leta 1970 je bilo izgubljene več kot 30 % svetovne mase ledenikov.
• Kmetijstvo: 70 % svetovnega odvzema vode je namenjenega kmetijstvu, pri čemer se več kot 40 % vode za namakanje črpa iz vodonosnikov, ki se hitro praznijo.
• Vpliv na ljudi: 2,2 milijarde ljudi nima varne pitne vode, 4 milijarde pa se soočajo s hudim pomanjkanjem vsaj en mesec na leto.

Strateški stebri upravljanja

Glavni avtor študije Kaveh Madani se zavzema za premik od “upravljanja kriz” k “upravljanju bankrota”, s poudarkom na naslednjih prioritetah:

• Iskreno računovodstvo: Uradno priznanje, da so številni sistemi insolventni in se ne morejo “vrniti v normalno stanje”.
• Medsebojno povezana tveganja: Razumevanje, da se vodni bankrot v eni regiji prenaša prek svetovne trgovine, cen hrane in politične stabilnosti.
• Voda kot most: Uporaba vode kot orodja diplomacije za uskladitev nacionalne varnosti z mednarodnim sodelovanjem.
• Naložbe v “zgornji tok”: Obravnavanje vode ne kot “dolvodne” žrtve podnebnih sprememb, temveč kot “gorvodne” priložnosti za doseganje ciljev konvencij iz Ria (podnebje, biotska raznovrstnost in tla).

Poziv svetovnim voditeljem

ZN pozivajo k ponovni nastavitvi globalne vodne agende med prihajajočimi mejniki (konferenci ZN o vodi 2026 in 2028):

1. Preprečiti nadaljnjo nepopravljivo škodo na mokriščih in vodonosnikih.
2. Uravnotežiti pravice in pričakovanja z dejansko nosilno zmogljivostjo okolja.
3. Preoblikovati vodno intenzivne sektorje, kot je kmetijstvo, z reformami za pametno upravljanje z vodo.
4. Vključiti sisteme spremljanja z uporabo umetne inteligence in opazovanja Zemlje v globalne okvire.
5. Zagotoviti pravičen prehod za ranljive skupnosti (male kmete, domorodna ljudstva in ženske), ki nosijo največje breme hidrološke insolventnosti.

Povzetek študije kot predstavitev z zdrski.

URL: https://unu.edu/inweh/collection/global-water-bankruptcy