Details (podrobnosti):
Glede na poročilo NOAA o Arktiki za leto 2024 je arktična tundra postala vir ogljikovega dioksida in metana v ozračju, kar je posledica kombinacije mikrobne aktivnosti v taljenju permafrosta in emisij iz gozdnih požarov, ki so vse pogostejši. Leta 2024 so bile temperature permafrosta najvišje v zgodovini na skoraj polovici dolgoročnih merilnih postaj na Aljaski. Hkrati je bilo leto 2024 drugo najvišje leto po emisijah iz gozdnih požarov severno od arktičnega kroga.
Spodnja karta prikazuje ogljično bilanco Arktike v zadnjih dveh desetletjih. Kopenska območja, ki so imela neto pozitivni pretok ogljikovega dioksida, kar pomeni, da so bila vir ogljika v ozračje, so obarvana vijolično. Najtemnejše vijolične skupine prikazujejo območja, kjer je prišlo do velikih izpustov ogljikovega dioksida zaradi gozdnih požarov. Zelena območja so imela negativen pretok ogljikovega dioksida, kar pomeni, da so bila „ponor“, ki je odstranjeval in shranjeval ogljik iz ozračja. Po poročilu je bila Arktika kot celota v obdobju 2001–2020 ogljično nevtralna; vendar se je tundra, ki je bila tisočletja ponor ogljika, zdaj spremenila v vir ogljikovega dioksida in ostaja vir metana. Borealna gozdna regija ostaja ponor ogljika.
(vir: https://www.climate.gov/sites/default/files/2024-12/arctic-report-card-2024–carbon-flux–2400px.jpg).
„Podnebne spremembe so pospešile požarne razmere na visokih geografskih širinah, kar je povzročilo povečanje pogorelih površin, intenzivnosti požarov in emisij ogljika. Ponovna rast vegetacije po gozdnem požaru pogosto ponovno veže CO2 [ogljikov dioksid] iz ozračja v desetletjih po požaru, vendar pogostejši in hujši požari, zgorevanje podzemnega ogljika in dolgoročni vplivi požara na taljenje tal zaradi zgorevanja vegetacije in organskih tal povzročajo neto emisije ogljika v ozračje na velikih prostorskih območjih.“
Zemljišča Arktike so že tisoče let ponor ogljika, kar pomeni, da rastline iz ozračja odstranjujejo ogljikov dioksid, ki se dolgoročno shranjuje v tleh in permafrostu. Vendar pa naraščajoče temperature zraka na površini povzročajo segrevanje in taljenje permafrosta, zaradi česar se shranjeni ogljikov dioksid in metan sproščata v ozračje. Požari in druge motnje dodatno povečujejo izpust ogljikovega dioksida in metana. Te spremembe skupaj spreminjajo Arktiko.