Video prispevek (26:49) na Youtube kanalu The Ultimate Discovery, ki je zanesljiv vir za popolnoma privlačne in transformativne vsebine. Prispevek razkriva vrsto ambicioznih in inovativnih gradbenih projektov ter tehnik, ki jih izvaja Kitajska. Poudarja izjemno hitrost gradnje, kot je postavitev nebotičnika v samo 19 dneh, in premik celotnega zgodovinskega kompleksa namesto njegovega rušenja. Prispevek opisuje napredne inženirske rešitve, vključno z najvišjim mostom na svetu, največjo hidro-fotovltaično elektrarno, plavajočim letališčem in celo 3D-tiskanim parkom ter mostovi. Poleg specifičnih projektov prispevek izpostavlja široko uporabo modularne gradnje, samoplezajočih opažev, avtomatiziranega polaganja železniških tirov, ogromnih strojev za vrtanje predorov in uporabo dronov za transport vgradnega materiala. Nenazadnje se osredotoča prispevek na razvoj samoobnovljivega betona in pametnih mestnih rešitev, kot je koncept “gobastih mest” (angl. Sponge city), kar kaže na dalekosežno vizijo Kitajske v gradbeništvu in urbanizmu.
V nadaljevanju podajamo ključna sporočila tega video prispevka.
1. Zmogljivost in hitrost gradnje brez primere: Kitajska dosega neverjetne hitrosti in obseg gradnje, ki so, kot trdi prispevek, nepredstavljive za druge države.
- Most preko kanjona Huajiang (angl. Huajiang Canyon Bridge): Ta most, ki je aprila 2025 ob odprtju postal najvišji most na svetu (več kot 2000 čevljev nad tlemi = 625 m), je bil zgrajen z inovativnim sistemom kabelskih žerjavov, saj običajna oprema ni mogla doseči tako oddaljenih in visokih gorskih območij. Uporabljajo tudi “internet stvari in satelitski sistem BU, da zagotovijo, da se vsak kos mostu popolnoma prilega”, in je opremljen z “nevronsko mrežo inteligentnih kablov, ki natančno spremlja glavne nosilne kable mostu.”
- Majhno nebeško mesto (angl. Mini Sky City): Ikoničen primer hitrosti, kjer je bil 57-nadstropni nebotičnik zgrajen v “samo 19 dneh”, kar je bilo omogočeno z “modularnimi gradbenimi deli”, ki so bili vnaprej izdelani in pripravljeni za sestavljanje “kot Lego kocke”. Podjetje, ki je to zgradilo, načrtuje še višjo, tokrat 220-nadstropno stavbo.
- 3D natisnjeni park AICT in most za pešce: Celoten park, ki obsega “59.449 kvadratnih čevljev”, je bil zgrajen izključno s 3D-tiskanjem betona v “samo 2,5 mesecih” in z bistveno nižjimi stroški. Podobno je bil v Šanghaju zgrajen “največji 3D-natisnjeni most te vrste na svetu”, dolg skoraj 86 čevljev, v samo “450 urah” z uporabo dveh robotskih rok.
- Dalian Jinsuan Airport Island: Kitajska gradi “največje priobalno plavajoče letališče na svetu” na umetnem otoku, zgrajenem izključno za ta namen. Pričakuje se, da bo dokončano leta 2026. Letališče bo veliko 20 km² s 4 letališkimi stezami. Ta velikost presega tako mednarodno letališče v Hongkongu, ki zajema 12,48 km², kot tudi letališče Kansai na Japonskem, ki zajema 10,5 km², oba se nahajata na umetnih otokih.
- Jangu 3D natisnjena pregrada: Kitajska načrtuje izgradnjo 590 čevljev visoke pregrade, ki bo “v celoti 3D natisnjena od tal navzgor”, z vso opremo (žerjavi, tovornjaki, buldožerji), ki jo bo upravljala umetna inteligenca, brez človeškega posredovanja. Pričakuje se, da bo projekt končan “v manj kot dveh letih”.
2. Inovativne gradbene tehnike in avtomatizacija: Kitajska je v ospredju uporabe naprednih tehnik in robotike za povečanje učinkovitosti in varnosti.
- Modularna montaža: Kot je razvidno iz projekta majhnega nebeškega mesta ( angl. Mini Sky City), Kitajska “pospešuje ta postopek”, tako da se lahko naročijo tudi “popolnoma izdelane hiše, ki bodo dostavljene na zemljišče in sestavljene kot Lego kocke”. To zmanjšuje čas in stroške gradnje.
- Samoplezajoči opaž: Sistem, ki deluje kot “ogromen robot, ki pleza in gradi hkrati”, omogoča delavcem, da “zgradijo celotno nadstropje stavbe v enem koraku in nato preidejo na naslednjega”, kar “masivno pospeši postopek”.
- Izjemno hitro polaganje železniških tirov: Kitajska uporablja sisteme, ki so 90 % avtomatizirani, z masivnimi stroji, ki jih nadzoruje umetna inteligenca, in polagajo do “2 km tirov na dan”. Prizadevajo si za popolno avtomatizacijo 24/7.
- Stroji za vrtanje tunelov (angl. Tunnel boring machine – TBM): Kitajska proizvaja “masivne” stroje TBM, ki so sposobni vrtati tunele za “večpasovne avtoceste v enem zamahu”, zasnovane za “najtrše podzemne razmere” in izboljšane z umetno inteligenco za “novo raven učinkovitosti”.
- Transport materialov z droni: Droni se uporabljajo za “transport gradbenih materialov, kot so sončne celice, po težkem terenu”, kar je “hitrejše, cenejše in učinkovito”. Uporabljeni so bili tudi za “povezovanje kablov med dvema deloma mostu” brez tveganja za človeška življenja.
- Konstrukcija mostne palube z vrtenjem: Namesto da bi zaprli ceste med gradnjo mostu, Kitajska most zgradi ob strani in ga nato “zavrti” na svoje mesto z uporabo hidravlike, ne da bi “cesto pod njim zaprli niti za sekundo”.
- Robotski sistemi za polaganje opeke in ometanje: Uporabljajo robote, ki “delajo hitro, ne potrebujejo premorov in so tako natančni, da ne boste našli ene opeke izven mesta”. Roboti za ometanje lahko “cementirajo steno gladko v minutah” z “neprimerljivo natančnostjo”.
3. Trajnost in okoljska ozaveščenost: Poleg hitrosti in inovacij Kitajska vključuje tudi napredne okoljske rešitve.
- Elektrarna Kela (angl. Kela Power Station): Ta elektrarna, dokončana leta 2023 v ekstremnih višinah in mrazu, je “največja hidro-fotovoltaična elektrarna na svetu”, ki združuje sončno in hidro energijo z instalirano močjo 1GW, za proizvodnjo 2 GWh obnovljive električne energije, kar bo zmanjšalo izpuste CO2 za več kot 1,6 milijona ton na leto. Več o tej največji vodno-sončni elektrarni na svetu najdete tukaj.
- Feniksovi stolpi (Phoenix Towers): Predlagani supervisoki stolpnici v Wuhanu, ki bosta merili “3300 čevljev”, bosta zgrajeni na otoku v jezeru in bosta vključevali “sončne celice”, “vetrno, toplotno, biomasno in vodikove gorivne celice”. Eden od stolpov bo imel “najvišji vrt na svetu”.
- Angie Culture and Art Center: Predlagana zasnova strehe bo zbirala deževnico za pasivno hlajenje celotne strukture, kar združuje “trajnost in praktičnost”.
- Sponge City Landscaping: Kitajska je pionir pri tehnikah urbanističnega načrtovanja, kot so “deževni vrtovi, zelene strehe, mokrišča, poglobljeni vrtovi in mestni gozdovi”, ki so brezhibno integrirani v mestno zasnovo. Namen teh “biološko raznolikih okolij” je “zadrževanje vode, ekološka raznolikost”, ponovno polnjenje vodonosnikov in zajezitev poplav.
- Samozdravilni beton: Ta “čudežna betonska mešanica” vsebuje bakterije, ki proizvajajo kalcijev karbonat za “zapiranje razpok”. Uporablja se na šanghajski avtocesti, na pločnikih, mostovih in v zgradbah, kar “preprečuje nastanek udarnih jam”, “zmanjšuje stroške in delo, potrebno za vzdrževanje” ter povečuje trajnost.
4. Edinstvena in futuristična arhitektura: Kitajska preizkuša meje arhitekturnega oblikovanja.
- Premestitev kompleksa Huayanli Shikumen: Namesto da bi porušili zgodovinski kompleks nad načrtovano podzemno gradnjo v Šangaju, so ga “dvignili in prenesli” z “robotskimi hidravličnimi dvigalkami”, opravili dela pod njim, nato pa ga “premaknili nazaj na svoje mesto”. Teža kompleksa je 7500 ton, premanili so ga s pomočjo 432 robotov – več tukaj.
- Napihljive gradbene kupole: Za reševanje problema hrupa in prahu na gradbiščih Kitajska “enostavno napihne zračno kupolo preko celotnega gradbišča”, s čimer “duši hrup” in “preprečuje uhajanje prahu in drugih škodljivih snovi v zrak”, saj izpuste lahko filtrirajo.
- Fosun Foundation Cultural Center: Ta stavba ima “kinetične fasade”, ki se premikajo “počasi”, da ustvarijo “lep valovit dizajn”, ki se spreminja podnevi in ponoči, kar omogoča, da se stavba “nikoli ne zdi enaka”. Fasade imajo tudi funkcijo, saj se lahko premikajo, da “razkrijejo ali skrijejo oder”.
- Angie Culture and Art Center: Predlagana streha bo imela “zasnovo bambusovih listov”, ki bo dajala vtis, da “strehe dejansko plavajo v zraku”.
Prispevek dosledno poudarja, da Kitajska “živi v prihodnosti”, medtem ko “ostali svet lahko le opazuje”. Vse gradbene projekte in tehnike prispevek predstavlja kot dokaz, da je Kitajska v gradbenem sektorju “100 let pred” ZDA in preostalim svetom, in postavlja vprašanje, ali je to “prihodnost gradbeništva”. Prispevek trdi, da Kitajska “obvladuje” in “popolnoma avtomatizira” gradbene procese, kar pušča odprto vprašanje, ali bodo nekoč gradbišča popolnoma brez ljudi.