Bar-On YM et al. (2025) Recent gains in global terrestrial carbon stocks are mostly stored in nonliving pools. Science 387, 6470.

Bar-On YM, Li X, O’Sullivan M et al. (2025) Recent gains in global terrestrial carbon stocks are mostly stored in nonliving pools. Science 387, 6740, 1291-1295 – https://doi.org/10.1126/science.adk1637 – University of Ljubljana access article pdf

Abstract (povzetek):

S kopenskim sekvestriranjem ogljika se je ublažilo ≈30 % antropogenih izpustov ogljika. Vendar pa njegova porazdelitev po različnih bazenih, živi ali odmrli biomasi ter organskem ogljiku v tleh in sedimentih, ostaja negotova. Z analizo globalnih zbirk opazovalnih podatkov o spremembah kopenskih bazenov ogljika smo ugotovili, da je bilo med letoma 1992 in 2019 na kopnem sekvestriranih ≈35±14 gigaton ogljika (GtC), medtem ko se je živa biomasa spremenila za ≈1±7 GtC. Globalni vegetacijski modeli namesto tega nakazujejo, da je sekvestracija potekala predvsem v živi biomasi. Opredelili smo ključne procese, ki niso vključeni v večino modelov in lahko pojasnijo to neskladje. Večina kopenskega ogljika je shranjena kot neživa snov in je zato trajnejša, kot se je doslej domnevalo, velik del pa je povezan s človekovimi dejavnostmi, kot so zajezitve rek, spravilo lesa in odlaganje smeti na odlagališčih.

Editor’s summary (urednikov povzetek):

Približno 30 % ogljika, ki ga izpusti človek s svojo dejavnostjo, se absorbira na kopnem, vendar je odprto vprašanje, kako in kje točno se ta ogljik absorbira. Bar-On in soavtorji so preučili obstoječe opazovalne zapise o kopenskih ogljikovih bazenih in ugotovili, da je živa biomasa uskladiščila le majhen del tega ogljika, večina pa je bila vključena v nežive organske snovi (glej Perspective by Canadell). To delo ima pomembne posledice za razumevanje, kako hitro se ogljik vrača v ozračje. – Jesse Smith, urednica revije Science

Preglednica: Povprečna letna stopnja spremembe skupnih zalog ogljika in žive biomase v treh časovnih obdobjih iz analize Bar-On et al. (2025) in dinamičnih globalnih modelov vegetacije (angl. Dynamic Global Vegetation Model – DGVM).

Letna sprememba (GtC/leto)vir podatka1993 – 20002001 – 20102011 – 20191993 – 2019
skupnega ogljika na kopnemBar-On et al. (2025)0,8 ± 0,51,3 ± 0,51,7 ± 0,61,3 ± 0,5
DGVM1,2 ± 0,61,2 ± 0,41,6 ± 0,61,3 ± 0,5
ogljika v živi biomasiBar-On et al. (2025)-0,7 ± 0,70,2 ± 0,30,4 ± 0,40,02 ± 0,3
DGVM0,7 ± 0,60,8 ± 0,51,0 ± 0,60,8 ± 0,5
Slika: Razčlenitev mehanizmov, ki prispevajo k spremembam v bazenih neživega ogljika.
Povzetek ocen velikosti sprememb v različnih bazenih neživega ogljika. Zbirka vključuje tako procese, ki povzročajo izgube v bazenih ogljika (-), kot tudi kopičenje ogljika (+). Izgube so povezane s spremembo rabe tal in pokrovnosti tal ter izgubo ogljika v šotiščih zaradi izsuševanja in požarov. Akumulacija ogljika je posledica naravnih procesov, kot je ponikanje organskega ogljika v jezerih in mokriščih, ter dejavnosti, povezanih s človekom (npr. ustvarjanje lesnih izdelkov in odlagališč odpadkov). Zbirka ne vključuje pridobivanja ogljika v tleh, stelji ali odmrlem lesu. Podroben opis vsakega procesa in ocene so na voljo v članku. Črte napak predstavljajo en standardni odklon.
(vir: https://www.science.org/doi/10.1126/science.adk1637#F4)

URL: https://www.science.org/doi/10.1126/science.adk1637