Neurje Boris je zadnja poplava v enem najbolj poplavnih obdobij v Evropi v zadnjih 500 letih, vendar se je eno mesto rešilo razmeroma neokrnjeno. Ukrepi, ki jih je Dunaj sprejel, da bi se pripravil na izredne padavine, so lahko lekcija za druga mesta, kako se lahko soočijo s prihodnjimi poplavami.

Prispevek na spletnem portalu BBC Future o tem, kako se je mesto Dunaj uspešno pripravilo na močno deževje in poplave ob neurju Boris septembra 2024. Mesto se je zanašalo na desetletja star sistem varstva pred poplaami, vključno z umetnim Donavskim otokom in razbremenilnim kanalom Nova Donava, ki je preprečil večjo škodo. Strokovnjaki poudarjajo, da so naložbe Avstrije v varstvo pred poplavami in natančne napovedi ključnega pomena za zmanjšanje posledic ekstremnih vremenskih dogodkov. V prispevku je omenjeno, da podnebne spremembe povečujejo intenzivnost padavin in poplav v severni Evropi, zato je izmenjava izkušenj in preventivni ukrepi med državami vse pomembnejši. Kljub dunajskemu uspehu so druge dele Srednje Evrope prizadele hude poplave, kar opozarja na stalno grožnjo. Prispevek zaključuje, da je proaktivno upravljanje poplav in pripravljenost nanje bistvenega pomena za blaženje naraščajočih tveganj, povezanih z ekstremnimi vremenskimi razmerami.

Glavne teme in pomembne ideje/dejstva v prispevku:

1. Uspešno varstvo mesta Dunaj pred nevihto Boris:

• Kljub temu, da je v petih dneh padlo od dva do petkrat toliko dežja kot v povprečnem septembru, je Dunaj glede na obseg padavin “odnesel precej dobro”.
• Ocene govorijo o desetih lažje poškodovanih in 15 evakuiranih hišah v mestu.
• Lokalni novinarji so zaključili, da je se je “iznajdljiv sistem za upravljanje urbanih poplav s količino vode spopadel brez večjih težav”.

2. Ključna vloga dolgoletnega sistema varstva pred poplavami:

• Sistem je bil razvit pred desetletji in je ključnega pomena za varstvo mesta.
• Zasnovan je za obvladovanje pretoka vode do 14.000 m³/s, kar je ekvivalentno 5000-letni poplavi.
• Med nevihto Boris je pretok vode skozi dunajske vodotoke znašal okoli 10.000 m³/s, kar je bistveno pod zmogljivostjo sistema, ki znaša 14.000 m³/s.
• “Brez tega sistema bi prišlo do obsežnih poplav” poudarja hidrolog Günter Blöschl.

3. Temeljni elementi dunajskega sistema za varstvo pred poplavami:

• Umetni otok Donavski otok in poplavni prekop Nova Donava, zgrajena v 70. letih 20. stoletja kot odziv na poplave leta 1954.
• Nova Donava je običajno zaprta z zapornicami, ki ustvarjajo jezero. “Zapornice se odprejo pred prihodom poplav in za tri, štiri dni kanal prevzema tekočo vodo“, s čimer razbremeni glavno reko Donavo.
• Sistem varstva je bil uspešno preizkušen leta 2013, ko je pretok Donave v Dunaju dosegel okoli 11.000 m³/s, vendar večja škoda ni nastala. “V primerjavi s 400.000 gospodinjstvi po vsej Avstriji na Dunaju ni bilo ogroženo niti eno gospodinjstvo.“

4. Povečane naložbe Avstrije v varstvo pred poplavami:

• Avstrija letno investira okoli 60 milijonov evrov v ukrepe varstva pred poplavami.
• To je prispevalo k zmanjšanju opustošenja, ki ga povzročajo poplave.
• Strategija vključuje redne vaje za izredne razmere, kot so postavljanje mobilnih pregrad, ter bolj zapleten in natančen sistem napovedovanja.

5. Pomembnost napovedi in vaj za ukrepanje ob poplavah:

• Natančne napovedi in vaje so pomagale rešiti življenja med nedavno poplavo ne samo na Dunaju, temveč tudi v drugih delih Avstrije.
• “Imeli smo vaje za ukrepanje ob poplavah na vseh ravneh, za gasilce in vojsko. Če se ne pripravljate s praktičnimi vajami, med izrednimi razmerami ne bo delovalo.” – Günter Blöschl
• Vaje omogočajo preizkus postavljanja mobilnih pregrad in zagotavljajo, da postopki potekajo gladko.

6. Vpliv podnebnih sprememb na povečanje intenzivnosti padavin in poplav:

• Raziskave kažejo, da podnebne spremembe vodijo k intenzivnejšim deževnim nevihtam in več poplavam v nekaterih delih Evrope.
• Topel zrak zadrži več vlage in energije, kar poganja močnejše nevihte, kot je bila nevihta Boris.
• Rekordno visoke temperature površja Sredozemskega morja so prispevale k intenzivnosti nevihte Boris. “Zaradi nenavadno toplega sredozemskega poletja je lahko nevihta Boris prevzela več energije in vode.” – Günter Blöschl
• Severno od Alp je v zadnjih 30 letih opaziti porast poplav zaradi širšega severnega premika globalnih padavin.

7. Paradoks “učinka nasipov” (angl. levee effect):

• Čeprav nasipi in druge pregrade pomagajo varovati ljudi med poplavami, lahko dolgoročno povečajo splošno tveganje.
• Ustvarjajo lažen občutek varnosti in spodbujajo naseljevanje v bližini vodotokov, kar poveča pričakovano škodo ob morebitni poplavi.
• “Dunaj je dober primer za učinek nasipov” pravi Blöschl. “Ko je mesto varovano, na primer z nasipi, ljudje dobijo občutek varnosti. In potem se zaradi urbanizacije tveganje poplav poveča, saj je to tveganje definirano kot verjetnost poplave, krat pričakovana škoda. In ko se več ljudi preseli na poplavna območja, je ta pričakovana škoda večja.“

8. Kratkoročni spomin na poplavno nevarnost:

• Javna ozaveščenost o nevarnosti poplav se poveča po veliki poplavi, vendar nato precej hitro upade.

9. Pomembnost mednarodne izmenjave izkušenj:

• Raziskave kažejo, da je izmenjava izkušenj med državami ključna za pripravo na prihodnje ekstremne vremenske dogodke.
• Analiza zgodovinskih mega poplav je pokazala, da bi jih bilo mogoče v veliki večini (95,5 %) predvideti na podlagi prejšnjih dogodkov v drugih, primerljivih delih Evrope.

10. Povečana izpostavljenost poplavam v Evropi:

• Rekordne padavine in obsežne poplave postajajo redna pojava v Evropi.
• Ocenjuje se, da približno eden od osmih Evropejcev živi na območjih, ki so potencialno ranljiva za poplave.
• Glede na modele, ki napovedujejo povečane in ekstremnejše padavine v severni Evropi, kar bo povzročilo več poplav, Blöschl pravi: “Napoved je, da se bo tako nadaljevalo.“

Zaključek:

Dunaj služi kot odličen primer mesta, ki se je z dolgoročnim načrtovanjem, naložbami in rednimi pripravami uspešno prilagodilo naraščajočemu tveganju poplav, ki ga delno poganjajo tudi podnebne spremembe. Izkušnje Dunaja poudarjajo pomembnost celostnega pristopa k protipoplavni zaščiti, ki vključuje fizične pregrade, natančne napovedi, učinkovite sisteme opozarjanja in izvajanje rednih vaj za ukrepanje v izrednih razmerah. V širšem evropskem kontekstu, kjer se poplave zaradi podnebnih sprememb pogosteje pojavljajo, je izmenjava znanja in izkušenj med državami ključnega pomena za izboljšanje pripravljenosti in zmanjšanje posledic teh naravnih nesreč.

URL: https://www.bbc.com/future/article/20240920-our-plan-worked-how-vienna-prepared-itself-for-a-5000-year-flood